ok ta tema oz. tako vprašanje verjetno že kje obstaja pa ga js nism opazu...
no uglavnem pr fiski mam za napisat eno raziskovalno nalogo pa sploh nimam pojma kje bi začel...tema? no ja zakaj pride do mehurčkov če skup udarmo dve steklenice piva (vrjetn ste že vsi to vidl:D)... no ja zej pa prosm da vse k maste kake idej če bi mi loh prosm pomagal
synt napisal/-a:ok ta tema oz. tako vprašanje verjetno že kje obstaja pa ga js nism opazu...
no uglavnem pr fiski mam za napisat eno raziskovalno nalogo pa sploh nimam pojma kje bi začel...tema? no ja zakaj pride do mehurčkov če skup udarmo dve steklenice piva (vrjetn ste že vsi to vidl:D)... no ja zej pa prosm da vse k maste kake idej če bi mi loh prosm pomagal
hvala
Stvar je dokaj preprosta..
Sprememba parcialnega (delnega) tlaka tekočine, ki nastane zaradi mešanja in udarjanja ob stene, povzroči sproščanje oglikovega dioksida.
Bom malo preciziral. Opazanje: ce streses (ali udaris, ali kako drugace zmotis) zaprto steklenico, ni mehurckov. Sele pri odprti steklenici se pojavijo mehurcki.
Dokler je steklenica zaprta, je tlak v njej vecji kot zunaj (najbrz za kak bar ali dva - poglej po internetu ali pa izmeri!), v pivu pa je raztopljena dolocena kolicina CO2. Kolicina raztopljenega CO2 je odvisna od tlaka in je tem vecja, cim vecji je tlak. Ko torej steklenico odpremo, tlak piva nenadoma pade, tako da je v pivu nenadoma raztopljenega vec CO2 kot ustreza temu nizjemu tlaku. Pravimo, da se pivo znajde v neravnovesnem stanju. Pivo se nato bliza ravnovesju tako, da oddaja odvecni raztopljeni CO2. Finta je v tem, da je to zelo pocasen proces (ce te zanima, zakaj, lahko kasneje se kaj o tem), ki poteka prek nukleacije (mehurckov), kot se temu rece. V idealnem pivu (brez necistoc, motenj, nehomogenosti in se cesa) se mehurcki sploh ne bi izlocali. Mehurcki se izlocajo ali na omenjenih nepravilnostih ali pa na ze obstojecih mehurckih. Ce streses ali kako drugace zmotis pivo, povecas nepravilnosti (ena od pomembnejsih je najbrz neenakomerna koncentracija raztopljenega CO2 ali pa recimo turbulentni vrtincki - koncentracija, hitrostno polje - to je vse sklopljeno), na katerih se potem lahko izlocijo mehurcki.
Oglej si kozarec sveze tocenega piva (ali sampanjca). Ce je kozarec dovolj cist, se mehurcki izlocajo le na nekaj tockah - na stenah kozarca (ocitno so tam praske ali kaj podobnega) ali kaksni drobtinici, ki plava v pijaci, in potem potujejo navzgor (pri tem se vecajo, kar je spet zanimiva zgodba).
Na kratko: majhni mehurcki ne morejo obstajati, ker njihov rob prevec stane (povrsinska energija) - to je tudi razlog, da so mehurcki okrogli. Sele ko dosezejo doloceno velikost, lahko rastejo. Podobno je pri vodnih kapljicah v ozracju, pa pri podhlajeni tekocini, ki nenadoma zmrzne, ko jo zmotimo, pa se marsikje - za hec: v posplosenem smislu recimo pri ustanavljanju podjetja (ne more preziveti, dokler ne doseze dolocene velikosti). Se to: pri vrenju je zelo podobno. Na stedilniku voda lepo vre (veliko mehurckov in mehurjev), ker je spodaj, kjer segrevamo, zelo zelo vroce. Ce segrevamo v mikrovalovki (tam segrevamo zelo enakomerno po celi prostornini in ni nikjer zelo zelo vroce), ni toliko brbotanja; ko tako pripravljam caj recimo, opazam, da voda zavre sele, ko vanjo potopim filter vrecko.
p.s. o gibanju in rasti mehurckov v pivu imam en kratek clanek.
