problemi napisal/-a:bargo napisal/-a:Očitno je, da smo mi prišli do te zamisli, da je vse kar je, materija. Kako smo prišli do te domneve? Z miselnim procesom, ki se odvija v materiji in tako lahko sklepava in Gödel bi se verjetno strinjal, da ni verjetno, da bo materija dokazala materijo.
Ravno tu storiš logično napako, čeprav je raba pojma napaka verjetno pretirana.
Mislim da ne, vendar ni pomembno.
problemi napisal/-a:
Namreč, ne gre za to, da se miselni proces odvija v materiji. Kolikor to trdimo neopravičeno predpostavimo neko dualnost, torej nekaj različno od materije. Roman se zgoraj dobro izrazi, ko reče duh. Gre za to, da sama materija kot taka misli, torej da je materija sposobna kognitivnih procesov (spoznavnih procesov).
To, da je materija sposobna kognitivnih procesov je vendar dejstvo, če pa je samo materija in kot vidiš in čutiš se dogajajo kognitivni procesi.
problemi napisal/-a:
Gödel se s tvojo trditvijo nikakor ne bi strinjal, saj je logiko obvladal v "nulo". Gödel bi takoj ugotovil, da kolikor bi trdil, da ni verjetno, da materija dokaže materijo, da bi se takoj "soočil" s paradoksom o "lažnivcu".
Recimo in kaj bi, po tvojem dognanju, povedal Kurt? (glede na mojo trditev, da ni verjetno, da materija dokaže sama sebe.)
problemi napisal/-a:
Poleg tega njegova izreka ne govorita o tem, da ničesar ni moč dokazati, temveč da (logično) ni moč vsega dokazati. Tega pa ne moremo storiti, o čemur sva že govorila, zaradi jezika.
Ne, ne gre samo za logiko, gre za vse formalne sisteme, ki so dovolj bogati, da lahko izrazijo aritmetiko, pri čemer gre razumeti, da so formalni sistemi takšni, ki bazirajo na dobro definiranih
pravilih. Aritmetika je torej samo podmnožica takšnega sistema. Pa je tudi logika? Frege je rekel, da bo dokazal, da je z logiko mogoče in se je lotil dokazovanja in ko je bila knjiga pripravljena za tisk, mu je Russell poslal primer Brivca: Kdo brije brivca?
problemi napisal/-a:
In pa, kakšen dokaz o materiji sploh pričakuješ?
Mislim, da sem to že povedal. Ne vem. Je pa zabavno zbadati verne materialiste.
problemi napisal/-a:bargo napisal/-a:
Spomni se na Cantorja, ki šele z teorijo množic dokaže, da je naravnih števil neskončno.
Tu ne bi mešal matematičnega dokazovanja kot takega, kajti izpade, da so šele z njegovim dokazom v resničnosti "nastale" neskončnosti. Mogoče bom malce pregrob, ampak za opis resničnosti njegovi dokazi o različnih neskončnostih pravzaprav niti niso tako pomembni.
Če imaš boljši formalni sistem, kot je matematika, potem brž na dan z njim.
Njegovi dokazi, so po mojem, upanje, da ima matematika potencial, s katerim je mogoče marsikaj še dokazati oz. bolje, je verjetno edini učinkovit jezik dokazovanja.
problemi napisal/-a:bargo napisal/-a:
Recimo, vendar to je bolj dokaz za vero in to tisto nasproti dualizmu, kar je sedaj neke vrste paradoks, saj po eni strani praviš da dobimo absurden rezultat, po drugi strani dopuščaš možnost, da materija pojasni samo sebe.
Prav nobenega paradoksa ni. Ni prav nobene nuje, da nekaj drugega od materije pojasni materijo. Zakaj bi bilo "pojasniti nekaj" kvalitativno bolj pomembno od recimo "reproducirati se". Zakaj z lahkoto sprejmemo, da se materija razmnožuje (reproducira), za kar sva dober dokaz kar midva, nikakor pa ne moremo sprejeti, da bi se ta ista materija lahko pojasnila.
Tega ne razumem najbolje, saj se materija ne razmnožuje, če kaj, se preoblikuje. Midva sva se sestavila, po
navodilih in to iz delcev, ki so se pred tem po
navodilih sestavili v zvezdah. Naše čelo je v zvezdah, stojimo pa žal še v prahu.
Po katerih navodilih se je pojavila energija? (navodila <-> pravila).
problemi napisal/-a:
Ne trdim, da povsem, v celoti, ampak gotovo toliko, da so nam stvari pravzaprav povsem jasne. Sploh pa, kaj pomeni "pojasniti v celoti", če vemo, da celote nikoli ne moremo zapopasti v vsem njenem totalu. Za človeka je celota vedno ne-cela.
Saj, ravno zato je potrebna neskončnost v matematiki in to še takšna, ki ima celo lastnost, števnost, od tod matematiki potencial. Vidiš, imaš več kot števno neskončno možnosti, vendar še zmeraj ne zadošča, vsaj tako pravi Kurt.
problemi napisal/-a:bargo napisal/-a:
Ah, strah je odveč. Sama formulacija je že napačna, nič ne more postati neskončno, če že, potem rečem, "nič se dogaja" ali "nič postaja".
Kakšen, kateri
nič?
Naš nič, to je tista snov, ki je (še) ne poznamo.
problemi napisal/-a:bargo napisal/-a:
KAKO trajanje brez sprememb?
Pa dogovor je povsem trivialen. Sprememba pomeni neko informacijo. Sledi, da je sprememba možna zgolj v nekem končnem času, ki je nujno manjši od
\(c\). Sledi, da nekaj pri prehodu iz enega stanja v drugo nujno traja nespremenjeno. To trajanje je lahko dolgo tudi zgolj dolžino Planckovega časa. Skratka
\(A\) ...
\(t_p (trajanje)\) ...
\(A^´\). S tem, da lahko kaj hitro ugotoviva, da se določene spremembe lastnega stanja praviloma ne odvijajo tako hitro.
Saj, vendar predpostaviš čas tako, kot Newton in kot veš je ta čas manjši od c, lahko tudi 0. Spomni se na prepletenost.
