Z mehanskim pogledom ni nič narobe, seveda v okviru tistega, kar ta mehanski pogled sploh obravnava. Takšnih enostavčnih citatov, kot je Tegmarkov, glede tega za kaj pravzaprav gre pri fiziki lahko najdemo več. Ampak Tegmark zgoraj ne trdi, da se gre fizika vedeževanja in da so fiziki "vidovite zorke". Da pa mora določen model napovedati oziroma predvideti razvoj nekega fizikalnega sistema je pa povsem logično, kako pa bi vedeli ali je model pravilen ali ne.bargo napisal/-a:to je pač stari, mehanski pogled, mehanika, kvantna mehanika. Hecno je, če si fiziki želijo biti napovedovalci prihodnosti, neke vrste sodobni Nostradamusi.
Tako so me učili, energija se ohranja, naravni zakoni so zakoni zato, ker se ne spreminjajo, itd..
Seveda, energija se ohranja. Res je tudi, da so nas učili, da so naravni zakoni zakoni zato, ker se ne spreminjajo. Ampak - pa pojdiva malce k filozofiji - takšna trditev je lahko utemeljena zgolj na veri/verjetju v to, da se ne spreminjajo. Ni prav nobene nujnosti, da se ne bi spreminjali, ravno nasprotno, nujno je, da se spreminjajo, recimo konstante. Ampak glede na to kar sedaj opazujemo in preučujemo zgleda, da so fizikalni zakoni stabilni.
Ne vem zakaj potegneš zaključek, da je energija, ki se ohranja, torej ne nastane in ne gre v Nič, končna? Torej, kako je lahko nekaj kar ni nastalo in ne more izginiti končno? Zgolj sprašujem.Če Nič, razumemo, kot odsotnosti vsega, potem pač ostane še samo energija, ki se ohranja in spreminja, torej ne nastaja in potem sledi, da mora biti končna znotraj našega vesolja in če tako, potem je to samo del celotne energije oz. snovi iz katero vsebuje naše vesolje.
Iz vsega tega sledi tudi, da se je pretrgala povezava med energijo v energiji, kar pa je že tavtologija a ne? Skratka, ko obrnemo čas, lahko pridemo do spoznanja, da je ali nekaj več ali pa ...
Kaj tu misliš? Če te pravilno razumem govoriš o pretrganju povezave med energijo (npr. kinetična, potencialna, toplotna ...) in energijo/materijo? Če, potem smo zopet pri tistem, kar sem že rekel, nekaj neskončnega (energija/materija) ima lahko znotraj tega našega vesolja zgolj končno energijo.
S tem se sicer strinjam. Ampak iz tega še ne moremo potegniti zaključka oziroma gotovo trditi o neskončnosti. V eni drugi temi sem takrat omenil primer, da bi se "muhi enodnevnici", ki bi se zavedala svoje končnosti, zdelo naše življenje neskončno dolgo. Ampak ni.Je in to velika, kar končnost je domneva, ki verjetno izhaja iz našega dojemanja življenja, drugače povedano, končnost izkušamo na vsakem koraku, naša percepcija se je evolucijsko razvila tako, da povsod vidi meje, saj samo tako smo lahko preživeli. Uspešnost ločevanja, ostrina vida in s tem določanja mej, je zagotovo pogoj za preživetje, a ne?
V tej tvoji trditvi je potrebno ločiti dve stvari. Ena je "lahko iti" in druga je "želeti iti". Pri "lahko iti" kaj hitro ugotovimo, da je razlikovanje nesmiselno, ker ta ista struktura recimo ne more biti istočasno na dveh različnih koncih, kar neka pač lahko. Skratka gre za različne lastnosti (prostostne stopnje) različnih entitet. Kolikor pa ta primer obravnavamo "želeti iti", pa zopet ne moremo razlikovati, saj so naše želje determinirane (saj veš, svobodna volja ne obstaja) in zopet pridemo do rezultata, da je razlikovanje nesmiselno, saj so različne entitete na različne načine determinirane.Očitno je neka razlika, saj neka poljubna struktura, ki izkazuje živost, lahko gre na hrib, če želi, prišel pa bo čas, ko ista struktura tega ne bo več zmogla.
A vidim, kaj tebe moti. Moti te mehanicistični pogled na svet. Ampak, prijatelj moj tu zapadeš v nek paradoks, namreč zanikaš, da bi bilo moč vse pojasniti z enačbami a istočasno terjaš, da se določena stvar (vse) pojasni z enačbami.Zanimivo, ampak zagotovo se da to pojasniti z kakšno enačbo, sistemom enačb, dvomim pa, da bo obstajala enačba, statičen sistem enačb, ki bo zadovoljivo opisal obnašanje živosti. Kreativnost struktur ne moraš opisati z enačbami.
Moj pogled na svet nikakor ni mehanicističen, ampak so področja, kjer je "mehanika" edina sposobna in ustrezna kaj pojasniti. Poezijo ali umetnost ali pač duhovnost ne bomo pojasnjevali z enačbami, čeprav bi lahko, kolikor bi se zadev lotili z nevrološkega vidika, verjetno tudi tu uporabili kako "enačbo".
Pošteno povedano, je videti kar nekaj vere v tem poštenju.
Ustanavljam kult "unutra šupljo a okolo prazno", se pridružiš.
Jebela cesta, imaš občutek da se tega ne zavedajo?Ah, fiziki so samo ljudje.
Vseh gotovo ne, vseh tako ni.Videti je, da ti govoriš celo o tem, da ne bomo prepoznali vseh zobčenikov.
Potrpežljivost prijatelj bargo, potrpežljivost ... Po dobrih tristo letih resnega ukvarjanja s fiziko je nesramno terjati od Homo sapiens sapiensa, da ve vse o vesolju. Če smo čisto iskreni, smo še daleč od tega vedenja. Ampak, kot pravi Hawking, ravno to je super. Si predstavljaš, da bi recimo v parih letih razložili vse kar je moč razložiti? Kaj bi počeli zanamci? Ostalo bi jim zgolj, da masturbirajo od navdušenja nad tako genialnimi predniki.Saj, ker vesolje ni stroj, sestavljen iz posameznih neodvisnih sistemov, ki se kaže kot celota, temveč verjetno celota po sebi.
Res je, ampak ...Saj, mišljenje je gibanje, gibanju ne moreš ubežati.
Kako misliš ne drži teorija strun?Plankov čas, kot zapovedana končnost, ki se je ne drži teorija strun, ali pač?
Mogoče, mogoče tudi ne ...Megla, kaj češ, mogoče bi pomagalo, če si očistiš očala.
Kaj naj bi bilo s KM in KM-informacijo?Ne vem, če je tako preprosto, odkar je na sceni kvantna mehanika in z njo informacija.
Svoj pogled na zunaj/notri sem skušal pred časom pojasniti s tisto "kocko", sicer sem potem bluzil, ampak tista "kocka" je po moje bila dober primer.Seveda, narava kot jo mi dojemamo je koncept, človeški koncept. Vendar vesolje je postalo veliko, nakazuje se tudi, da eno ne zadošča in kdo bi vedel, kaj nas čaka tam zunaj, od koder prihajajo energije, nekaj deset razredov večje, kot jih mi uspemo zbrati v eni točki v LHC-ju.
Kaj želiš reči?IceCube