Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Bargo, vprašajva se kako je nastalo vesolje?
Odgovor je seveda preprost. Nekoč se je zgodil umor. Mrliča so so našli na postelji, ki je imela obliko takšno kot H. Ker je bil umor na H, je postal humor.
Gre za zelo zanimivo debato v povezavi s švicarsko natančnostjo pri merjenju razdalj. Namreč, ko imamo točko, je nikakor ne moremo povezati v daljico ali premico, saj bo med dvema točkama vedno obstajal prazen prostor. Premica tako namišljeno postane ena sama točka, ker združevanje dveh točk naredi novo točko. Do druge je pa kaj? Točno tako, prazen prostor.
Odgovor je seveda preprost. Nekoč se je zgodil umor. Mrliča so so našli na postelji, ki je imela obliko takšno kot H. Ker je bil umor na H, je postal humor.
Gre za zelo zanimivo debato v povezavi s švicarsko natančnostjo pri merjenju razdalj. Namreč, ko imamo točko, je nikakor ne moremo povezati v daljico ali premico, saj bo med dvema točkama vedno obstajal prazen prostor. Premica tako namišljeno postane ena sama točka, ker združevanje dveh točk naredi novo točko. Do druge je pa kaj? Točno tako, prazen prostor.
Re: Čudeži in znanost
Prav. Katere predpostavke bova upoštevala? hm.Vedež napisal/-a:Bargo, vprašajva se kako je nastalo vesolje?
Predlagam, prvi zákon termodinamike ali zakon o ohranitvi energije, Heissenbergovo načelo nedoločenosti in absolutno hitrost svetlobe.
Se strinjaš?
Kaj je že bilo vsakdanje vprašanje?Vedež napisal/-a: Odgovor je seveda preprost.
Vedež napisal/-a: Nekoč se je zgodil umor. Mrliča so so našli na postelji, ki je imela obliko takšno kot H. Ker je bil umor na H, je postal humor.
Sliši se res zanimivo. Švicarji so pragmatični.Vedež napisal/-a: Gre za zelo zanimivo debato v povezavi s švicarsko natančnostjo pri merjenju razdalj.
Čakaj malo, kje je pravzaprav ta točka? Od kod sploh točka?Vedež napisal/-a: Namreč, ko imamo točko, je nikakor ne moremo povezati v daljico ali premico, saj bo med dvema točkama vedno obstajal prazen prostor.
Ne, premica je neskončna in če lahko postane točka, potem imava vsaj novo dimenzijo v katero je projecirana.Vedež napisal/-a: Premica tako namišljeno postane ena sama točka, ker združevanje dveh točk naredi novo točko.
Tisto v kar si dal prvo točko. Dimenzija.Vedež napisal/-a: Do druge je pa kaj?
Ne, saj prostor ni prazen, ker vsebuje točko, si že pozabil. Videti je, da si kreiral več dimenzionalni prostor. Dobro ti gre, prišel si vse do 3D.Vedež napisal/-a: Točno tako, prazen prostor.
Re: Čudeži in znanost
Vedež je napisal:
Pazi, da se ti kaj ne zgodi; to bi bila nenadomestljiva izguba za človeštvo. Si namreč edini Zemljan, ki je prepričan, da je odgovor na to vprašanje PREPROST...
Bargo, vprašajva se kako je nastalo vesolje?
Odgovor je seveda preprost.
Pazi, da se ti kaj ne zgodi; to bi bila nenadomestljiva izguba za človeštvo. Si namreč edini Zemljan, ki je prepričan, da je odgovor na to vprašanje PREPROST...
Re: Čudeži in znanost
Napačno si povezal in potem napačno zaključil. Vmes te pa daje strah, da boš ob buteljko.vojko napisal/-a:Vedež je napisal:
Bargo, vprašajva se kako je nastalo vesolje?
Odgovor je seveda preprost.
Pazi, da se ti kaj ne zgodi; to bi bila nenadomestljiva izguba za človeštvo. Si namreč edini Zemljan, ki je prepričan, da je odgovor na to vprašanje PREPROST...
Re: Čudeži in znanost
Bargo, saj misliva na istega Heisenberga, Wernerja, kajne? Vztrajno namreč pišeš HEISSENBERG. Očitno temu ni ime Werner, morda je Pepi...bargo napisal/-a:Prav. Katere predpostavke bova upoštevala? hm.Vedež napisal/-a:Bargo, vprašajva se kako je nastalo vesolje?
Predlagam, prvi zákon termodinamike ali zakon o ohranitvi energije, Heissenbergovo načelo nedoločenosti in absolutno hitrost svetlobe.
Se strinjaš?
Kaj je že bilo vsakdanje vprašanje?Vedež napisal/-a: Odgovor je seveda preprost.
Vedež napisal/-a: Nekoč se je zgodil umor. Mrliča so so našli na postelji, ki je imela obliko takšno kot H. Ker je bil umor na H, je postal humor.
Sliši se res zanimivo. Švicarji so pragmatični.Vedež napisal/-a: Gre za zelo zanimivo debato v povezavi s švicarsko natančnostjo pri merjenju razdalj.
Čakaj malo, kje je pravzaprav ta točka? Od kod sploh točka?Vedež napisal/-a: Namreč, ko imamo točko, je nikakor ne moremo povezati v daljico ali premico, saj bo med dvema točkama vedno obstajal prazen prostor.
Ne, premica je neskončna in če lahko postane točka, potem imava vsaj novo dimenzijo v katero je projecirana.Vedež napisal/-a: Premica tako namišljeno postane ena sama točka, ker združevanje dveh točk naredi novo točko.
Tisto v kar si dal prvo točko. Dimenzija.Vedež napisal/-a: Do druge je pa kaj?
Ne, saj prostor ni prazen, ker vsebuje točko, si že pozabil. Videti je, da si kreiral več dimenzionalni prostor. Dobro ti gre, prišel si vse do 3D.Vedež napisal/-a: Točno tako, prazen prostor.
Re: Čudeži in znanost
Očitno nisi zaznal šaljivega tona v Singhovem komentarju.Vedež napisal/-a:Ja, ok, ampak ko bereš dalje, je SImpsonovih 775 GeV, kar spodoben rezultat zanj.
Očitno ti ni jasno, da Standardni model (SM) ne napoveduje mas osnovnih delcev, seveda pa ob eksperimentalno znanih masah zna napovedati njihovo obnašanje; tudi za Higgsov bozon - schnellkurs samo zate:Si morda imel ti boljši rezultat leta 1998?
Wikipedia napisal/-a:Quantum mechanics predicts that if it is possible for a particle to decay into a set of lighter particles, then it will eventually do so. This is also true for the Higgs boson. The likelihood with which this happens depends on a variety of factors including: the difference in mass, the strength of the interactions, etc. Most of these factors are fixed by the Standard Model, except for the mass of the Higgs boson itself. For a Higgs boson with a mass of \(126\mathrm{~GeV/c^2}\) the SM predicts a mean life time of about \(1.6\cdot 10^{−22}\mathrm{~s}\).
(The Standard Model prediction for the decay width of the Higgs particle depends on the value of its mass.)
Re: Čudeži in znanost
Seveda. Reciva tako: Dobiš vročo kavo in ta se ohladi. Zakaj se je ohladila? Kava se je ohladila zato ker je stala.vojko napisal/-a:Bargo, saj misliva na istega Heisenberga, Wernerja, kajne? Vztrajno namreč pišeš HEISSENBERG. Očitno temu ni ime Werner, morda je Pepi...bargo napisal/-a:Prav. Katere predpostavke bova upoštevala? hm.Vedež napisal/-a:Bargo, vprašajva se kako je nastalo vesolje?
Predlagam, prvi zákon termodinamike ali zakon o ohranitvi energije, Heissenbergovo načelo nedoločenosti in absolutno hitrost svetlobe.
Se strinjaš?
Kaj je že bilo vsakdanje vprašanje?Vedež napisal/-a: Odgovor je seveda preprost.
lol.Vedež napisal/-a: Nekoč se je zgodil umor. Mrliča so so našli na postelji, ki je imela obliko takšno kot H. Ker je bil umor na H, je postal humor.
Sliši se res zanimivo. Švicarji so pragmatični.Vedež napisal/-a: Gre za zelo zanimivo debato v povezavi s švicarsko natančnostjo pri merjenju razdalj.
Čakaj malo, kje je pravzaprav ta točka? Od kod sploh točka?Vedež napisal/-a: Namreč, ko imamo točko, je nikakor ne moremo povezati v daljico ali premico, saj bo med dvema točkama vedno obstajal prazen prostor.
Ne, premica je neskončna in če lahko postane točka, potem imava vsaj novo dimenzijo v katero je projecirana.Vedež napisal/-a: Premica tako namišljeno postane ena sama točka, ker združevanje dveh točk naredi novo točko.
Tisto v kar si dal prvo točko. Dimenzija.Vedež napisal/-a: Do druge je pa kaj?
Ne, saj prostor ni prazen, ker vsebuje točko, si že pozabil. Videti je, da si kreiral več dimenzionalni prostor. Dobro ti gre, prišel si vse do 3D.Vedež napisal/-a: Točno tako, prazen prostor.
No lahko bi bil tudi tale Križ na duši
Re: Čudeži in znanost
Odlično, Poštar. Hvala Shrink.shrink napisal/-a:Očitno nisi zaznal šaljivega tona v Singhovem komentarju.Vedež napisal/-a:Ja, ok, ampak ko bereš dalje, je SImpsonovih 775 GeV, kar spodoben rezultat zanj.
Očitno ti ni jasno, da Standardni model (SM) ne napoveduje mas osnovnih delcev, seveda pa ob eksperimentalno znanih masah zna napovedati njihovo obnašanje; tudi za Higgsov bozon - schnellkurs samo zate:Si morda imel ti boljši rezultat leta 1998?
Wikipedia napisal/-a:Quantum mechanics predicts that if it is possible for a particle to decay into a set of lighter particles, then it will eventually do so. This is also true for the Higgs boson. The likelihood with which this happens depends on a variety of factors including: the difference in mass, the strength of the interactions, etc. Most of these factors are fixed by the Standard Model, except for the mass of the Higgs boson itself. For a Higgs boson with a mass of \(126\mathrm{~GeV/c^2}\) the SM predicts a mean life time of about \(1.6\cdot 10^{−22}\mathrm{~s}\).
(The Standard Model prediction for the decay width of the Higgs particle depends on the value of its mass.)
Re: Čudeži in znanost
bargo je napisal:
Če si mislil na besedno igro z nemškim pridevnikom 'heiss' (vroče) je to ena najbolj bistrih domislic, ki sem jih prebral na tem forumu. Kapo dol!Seveda. Reciva tako: Dobiš vročo kavo in ta se ohladi. Zakaj se je ohladila? Kava se je ohladila zato ker je stala.
No lahko bi bil tudi tale Križ na duši
Re: Čudeži in znanost
bargo napisal/-a:Napačno si povezal in potem napačno zaključil. Vmes te pa daje strah, da boš ob buteljko.vojko napisal/-a:Vedež je napisal:
Bargo, vprašajva se kako je nastalo vesolje?
Odgovor je seveda preprost.
Pazi, da se ti kaj ne zgodi; to bi bila nenadomestljiva izguba za človeštvo. Si namreč edini Zemljan, ki je prepričan, da je odgovor na to vprašanje PREPROST...
Re: Čudeži in znanost
shrink napisal/-a:Očitno nisi zaznal šaljivega tona v Singhovem komentarju.Vedež napisal/-a:Ja, ok, ampak ko bereš dalje, je SImpsonovih 775 GeV, kar spodoben rezultat zanj.
Očitno ti ni jasno, da Standardni model (SM) ne napoveduje mas osnovnih delcev, seveda pa ob eksperimentalno znanih masah zna napovedati njihovo obnašanje; tudi za Higgsov bozon - schnellkurs samo zate:Si morda imel ti boljši rezultat leta 1998?
Wikipedia napisal/-a:Quantum mechanics predicts that if it is possible for a particle to decay into a set of lighter particles, then it will eventually do so. This is also true for the Higgs boson. The likelihood with which this happens depends on a variety of factors including: the difference in mass, the strength of the interactions, etc. Most of these factors are fixed by the Standard Model, except for the mass of the Higgs boson itself. For a Higgs boson with a mass of \(126\mathrm{~GeV/c^2}\) the SM predicts a mean life time of about \(1.6\cdot 10^{−22}\mathrm{~s}\).
(The Standard Model prediction for the decay width of the Higgs particle depends on the value of its mass.)
Kaj je vzrok temu?/...Standardni model (SM) ne napoveduje mas osnovnih delcev.../
Re: Čudeži in znanost
Vojko, ko bova pila skupaj, ti pojasnim, če te bo še zanimalo.vojko napisal/-a:Bargo napisal/-a:
Napačno si povezal in potem napačno zaključil. Vmes te pa daje strah, da boš ob buteljko.
Se spomniš še Sigmunda. Torej kot črvina.
bargo napisal/-a:Ja in zakaj je to tako smešno ! Res je, tisti eden je recimo Planck, Einstein, Heissenberg, Cantor, itd.Vojko napisal/-a:Če eden verjame v čudeže, ki jih pridiga vera, ga imamo za usekanega, če verjamejo tisoči, imenujemo to prijazno »vera«…
Re: Čudeži in znanost
Hvala. Prebral si jih več, samo si spregledal, ker te slepota daje. Tista selektivna. Planck, Einstein, Heisse and BERG (gora v slovenščini) -> CANTOR!vojko napisal/-a:bargo je napisal:
Če si mislil na besedno igro z nemškim pridevnikom 'heiss' (vroče) je to ena najbolj bistrih domislic, ki sem jih prebral na tem forumu. Kapo dol!Seveda. Reciva tako: Dobiš vročo kavo in ta se ohladi. Zakaj se je ohladila? Kava se je ohladila zato ker je stala.
No lahko bi bil tudi tale Križ na duši
Awe Vojko!
Re: Čudeži in znanost
O tem je že tekla debata.vojko napisal/-a:Kaj je vzrok temu?shrink napisal/-a:/...Standardni model (SM) ne napoveduje mas osnovnih delcev.../
Re: Čudeži in znanost
shrink napisal/-a:O tem je že tekla debata.vojko napisal/-a:Kaj je vzrok temu?shrink napisal/-a:/...Standardni model (SM) ne napoveduje mas osnovnih delcev.../
Črvina:
QED.Bargo napisal/-a:Iz gravitacije, ki mase spravlja na kup, me sedaj sprašuješ kaj ustvarja maso, ki je itak ni. Videti je, kot da domneva "obstaja masa" pripelje do tega, da brez masni "delci", ki niti delci nočejo več biti, sestavljajo maso, ki domnevno je še masivna povrhu. Kako je to mogoče, ve samo Peter. No, mogoče ve še Shrink, samo kaj, ko pa noče povedati.
Kako že pravi Roman, opusti vsako upanje.