Po Einsteinu je čas le četrta dimenzija "prostora-časa", katerega si je mogoče predstavljati kot popolnoma navaden 4 dimenzionalen prostor (resda je pol še ukrivljen...), od katerih eno komponento človek rad poimenuje "čas"
Zakaj pa jo tako poimenuje?
Kant piše v Prolegomeni: /Prostor in čas/ "sta samo obliki naše čutnosti, ki morata iti pred vsakim empiričnim zrenjem, to je pred vsako zaznavo realnih predmetov, ...."
S tem je hotel povedati, da je čas izrazito človeška lastnost oz. lastnost človeškega razuma. Oziroma še bolje: razuma ni brez osnovnih predpostavk: časa in prostora
Človeški razum ne more delovati zunaj časa, zato se ne moremo preprosto sprijazniti z Einsteinovo idejo o enakovrednih dimenzijah prostora-časa, ker ga MI proučujemo in za nas je ključnega pomena ČAS.
Jest si najraje čas predstavljam kot "premikanje" vzdolž časovne osi, pri čemer se bitjem kot smo mi ustvarja občutek časa - pravzaprav pri čemer taka bitja kot smo mi sploh obstajajo. (premikanje sem dal v narekovaje, ker je izraz obremenjen s človeško predstavo - premikanje skozi prostor je možno le v nekem času...)
Kar me pa grize pri tem je - ZAKAJ se vzdolž časovne komponente ustvarja neki razum oz. bitje... Sej se lahko ne bi... (In če bi kdo rekel: "Zato, ker če se ne bi, se ti ne bi mogel o tem spraševati" me zanima ZAKAJ OBSTAJA MOŽNOST za to?)
LP
definicija časa
zakaj razum?
mogoce analogija..zakaj vesolje-zakaj razum..najprej je potrebno vedeti kaj razum je..oziroma iz cimvec razlicnih izhodisc poskusati iskati podoben princip..kako se nadgrajuje..jaz recimo menim, da je samozavedanje pracloveka ratalo nasa podzavest, torej proces se je uspesno avtomatiziral in sel stopnjo naprej..ko pride do zadovoljivega ravnovesja se dvigne za stopnjo visje..evolucija in clovesko spo-znanje delujeta popolnoma isto..skratka..ce je v vse v vsem..potlej je to razum..evolucija razuma..evolucija cesarkoli...torej-zakaj, ce bi lahko ne bilo..ce ima vesolje svojo zavest, ki nam je skupna in je ta enaka najbolj razviti inteligenci se nekoc ocitno ni moglo odlocati o svojem obstoju.ker je bilo na stopnji dojencka...recimo, da je ocitno da z vedno vecjim razumom morda prihajamo do tega, da se bomo lahko odlocili oziroma vesolje se bo odlocilo ali je smiselno ali ne..samounicenje pa je itak zagotovljeno..zakaj ne razum? sicer pa..zakaj nekaj ne bi obstajalo ce lahko?ocitno je, da smo na robu resnicnosti..
Na to temo časa, prostor-časa:
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... a_casu.htm
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... i_casa.htm
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... plosna.htm
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... osebna.htm
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... luknje.htm
Kot lahko vidite, je o tem že dosti napisanega na Kvarkadabri. Sicer verjamem, da si je večina te članke že prebrala in da v tej kategoriji foruma potekajo filozofske razprave, a neutemeljeno filozofiranje (brez osnove) se mi zdi zelo neproduktivno.
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... a_casu.htm
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... i_casa.htm
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... plosna.htm
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... osebna.htm
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... luknje.htm
Kot lahko vidite, je o tem že dosti napisanega na Kvarkadabri. Sicer verjamem, da si je večina te članke že prebrala in da v tej kategoriji foruma potekajo filozofske razprave, a neutemeljeno filozofiranje (brez osnove) se mi zdi zelo neproduktivno.
Čas je bil, je, in bo, plus vsega tega pa ...
čas ima začetek z velikim pokom, in konec s sesutjem vesolja nazaj v črno luknjo (točka neskončne gostote je singularnost, kjer splošno veljavni zakoni fiske odpadejo), do tedaj pa ima čas obliko "hruške", če upoštevamo imaginarni čas, ki je pravokotn na realn čas (4 dimenzija, prosotr-čas)...
-vir:vesolje v orehovi lupini
-vir:vesolje v orehovi lupini
Re:
Čas je v svoji naravi popolnoma abstrakten.B_Marley napisal/-a:No meni pa se pri času zdi nekaj zanimivo, pac "potovanje" v času v eni smeri, kaj je tako posebnega na času da načeloma ne gre "potovati" v drugi smeri?
To najbolj preprosto povedano pomeni, da čas brez energije (medija) ne obstaja in seveda obratno.
Čas ima sicer svojo enoto, ki pa je vezana na medij oziroma energijo.
Najhitrejša možna spremembo prostora, katerega predstavlja stanje energije določena konstanta c.
Po drugi strani pa energija ne more nikoli mirovati.
Osnovna lastnost energije je, da nima svoje začetne niti končne oblike.
Ideja velikega poka je seveda poiskati odgovor o nastanku, ustvarjenju sveta. Ali drugače povedano Bog je tisti, ki je ustvaril energijo iz nič in z njo čas.
Zakaj čas ne more potovati nazaj?
Osnovna lastnost energije je, da nima svoje začetne niti končne oblike.
Energija ne pozna preteklosti niti prihodnosti, za njo obstaja zgolj stanje sedanjosti.
Morda še enkrat: energija ne pozna preteklega stanja, pozna zgolj trenutno stanje. Preteklost in prihodnost sta abstraktni. Čas, ki poganja energijo tako ni določen globalno oziroma z neko neodvisno uro, temveč z lastno preobrazbo energije prostora katerega določa.
Podobno kot čas je tudi prostor povsem abstrakten. Prostor brez energije realno ne obstaja. Energija v kateri koli od svojih oblik določa prostor (in njegovo stanje) kateremu pripada.
Lep večer še naprej želim...
Strinjam se z zgoraj navedenim, le nekaj mi dovolite, da popravim:
Misli tukaj kar hitro letijo in prav je tako.
Po mojem mnenju lahko nekaj postavimo na določeno točko na časovni premici (kjerkoli) in nato tistemu nekaj omogočimo začetek potovanja po njej.
Seveda pa to izgleda tako, da ko se bo tisto nekaj, začelo spraševati ali je mogoč premik v njemu zaznavni obliki skokovito naprej ali nazaj, bo zadeva takšna, da bo to nemogoče.
Materija je energija skoncentrirana na točko vidljivosti.
Čas kot tak (nam zaznaven) v bistvu ne obstaja. Od točke 1 do točke 2 v času je neskončno časa, pa čeprav gre za obdobje med 1 tisočinko in med 1 stotinko.
V prostoru je razdalja med 1 tisočinko mm in med 1 stotinko mm lahko neskončno velika (odvisno kako velik je predmet, ki potuje), itd.
Morda v resnici sploh ničesar ni ampak se nam vse skupaj le dozdeva.
Kdo je čas?Zakaj čas ne more potovati nazaj?
Misli tukaj kar hitro letijo in prav je tako.Po mojem mnenju lahko nekaj postavimo na določeno točko na časovni premici (kjerkoli) in nato tistemu nekaj omogočimo začetek potovanja po njej.
Seveda pa to izgleda tako, da ko se bo tisto nekaj, začelo spraševati ali je mogoč premik v njemu zaznavni obliki skokovito naprej ali nazaj, bo zadeva takšna, da bo to nemogoče.
Materija je energija skoncentrirana na točko vidljivosti.
Čas kot tak (nam zaznaven) v bistvu ne obstaja. Od točke 1 do točke 2 v času je neskončno časa, pa čeprav gre za obdobje med 1 tisočinko in med 1 stotinko.
V prostoru je razdalja med 1 tisočinko mm in med 1 stotinko mm lahko neskončno velika (odvisno kako velik je predmet, ki potuje), itd.
Morda v resnici sploh ničesar ni ampak se nam vse skupaj le dozdeva.
OK, reciva, da energijo res zanima sedanjost. Koliko časa pa sedanjost sploh traja? En delček časa pred sedanjostjo je preteklost, drug delček časa po sedanjost je že prihodnost. Je sedanjost točka, znotraj katere se dogajajo vsi možni procesi? Mogoče pa je tudi čas kvantiziran in se vse dogaja pod Planckovo mejo?
sedanjost
Sedanjost je točka na časovni osi. In kot je že Vedež ravnokar napisal je teh točk na poljubno kratkem intervalu zmerom neskončno.Japi napisal/-a:OK, reciva, da energijo res zanima sedanjost. Koliko časa pa sedanjost sploh traja? En delček časa pred sedanjostjo je preteklost, drug delček časa po sedanjost je že prihodnost. Je sedanjost točka, znotraj katere se dogajajo vsi možni procesi? Mogoče pa je tudi čas kvantiziran in se vse dogaja pod Planckovo mejo?
Sedanjost ne more trajati, sedanjost zgolj je.
Sedanjost je edino realno stanje. Vsa ostala stanja so abstraktna oziroma namišljena.
Hja, sedanjost predstavlja trenutno stanje neke omejene količine energije.
Zakaj omejene? Šele ko določimo delec oziroma količino energije lahko govorimo o njenem (njegovem) trenutnem stanju oziroma prostoru ki ga določa. Če je ta delec sestavljen iz drugih delcev velja za njih isto načelo.
Realno sedanjost poznajo zgolj realni delci. Vendar pa ne smemo pozabiti, da imata dva delca kljub temu, da sta popolnoma enaka vsak svojo lastno sedanjost.
Sedanjost torej ni absolutno določljivo realno stanje.
Zakaj?
Vsak sestavni delec nekega telesa ima svoje lastno sedanjost kot tudi lasten potek časa.
Kaj torej je definicija časa gledano iz tretjega univerzalnega stališča?
Čas je lastnost oziroma sposobnost sledenja spremembam stanja energije nekega opazovalca.
Sedaj vidimo, da sedanjost kot tudi čas iz tretjega (univerzalnega) stališča ni logično enaka sedanjosti opazovane iz prvega oziroma drugega stališča.
Sedanjost gledano iz tretjega univerzalnega stališča torej ni absolutna točka temveč množica točk. Kar pa po drugi strani gledano iz prvega stališča ne drži.
Lep pozdrav... GJ
Za popis rotacije masne točke okoli trenutne osi izhajamo iz:jurdos napisal/-a:pomoje je cas..vrtenje tocke..ali atoma ali galaksije ali vesolja ali kakorkoli..okoli svoje osi.
\(\phi &=& \phi(t)\),
kjer je \(\phi\) kot rotacije in \(t\) čas.
Kot vidiš, potrebujemo za popis rotacije poleg časa še vsaj en parameter (ki je časovno odvisen).
Na osnovi navedenega bi bilo možno sklepati, da sta čas in energija v vzročni povezavi (torej: če energija ne obstaja, tudi čas ne), kar je ekvivalentno naziranju: če ne obstaja energija, tudi prostor-čas ne.azi napisal/-a:Cas je posledica, ki jo energija "pusti" v prostoru?
Splošna teorija relativnosti tega direktno ne pravi: masa (energija) ukrivlja prostor-čas. Sicer lahko slednje na nek način tolmačimo tudi tako, kot si samo nekako navedel oz. kot je to že navedel GJ:
Čas je v svoji naravi popolnoma abstrakten.
To najbolj preprosto povedano pomeni, da čas brez energije (medija) ne obstaja in seveda obratno.