Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

derik napisal/-a:Še to me zanima, Vojko, a ti misliš, da se kaj bolj zavedaš od koga z manjšim IQ?
Definiraj mi sintagmo "bolj zavedati", potem bova 'divanila' naprej... :D

derik
Prispevkov: 2044
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a derik »

Si rekel, da
gre za dialektično in kavzalno povezanost; brez zavesti ni inteligence (v običajnem pomenu tega pojma).
Kakšnim stopnjam inteligence ustrezajo kakšne stopnje zavesti.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Ja Vojko, to bi tudi mene zanimalo, kar sprašuje Derik.

Ameba izkazuje inteligenco, vrana je "pernata opica", bakterije in čebelice komunicirajo, lignji in bakterije živijo v zelo zanimivi simbiozi, da se o bakterijah, ki se v samo tednu dni prilagodijo na povsem sovražno okolje, raje sploh ne menimo. Torej, če je inteligenca prilagajanje okolju in zavest imamo, glede na krog 99, samo ljudje, potem imaš sedaj težavno nalogo. :D

Simulacija in emulacijo ti predlagam, kot pomoč in ker je bilo govora o Einsteinu, še pristavim video :wink:
wikipedia napisal/-a:Sentient beings are composed of the five aggregates, or skandhas: matter, sensation, perception, mental formations and consciousness.
Kaj od zgornjega manjka Einsteinu? :D Koncentracija. :lol:

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

derik napisal/-a:Si rekel, da
gre za dialektično in kavzalno povezanost; brez zavesti ni inteligence (v običajnem pomenu tega pojma).
Kakšnim stopnjam inteligence ustrezajo kakšne stopnje zavesti.

Odprl si (izredno zanimivo) Pandorino skrinjico. Na enostavno vprašanje odgovori sploh niso enostavni in enoznačni.

Najprej od dialektiki med zavestjo (Z) in inteligenco (I).

Lahko si pogojno zamislimo tri situacije:
1) Z in I sta popolnoma ločena fenomena
2) Z in I sta ista stvar, ali povedano drugače: sta dva plati iste medalje in
3) Z je posledica I ali obratno.

Ker sta oba fenomena vezana le na našo vrsto, ne moremo z gotovostjo niti reči, ali neka entiteta sodi v eno od teh dveh kategorij. Samo za našo vrsto lahko rečemo, da ima tako Z kot I, to pa postavlja ostre omejitve našemu védenju.

Mimogrede, ta dilema je podobna dilemi, ali vse vrste življenja bazirajo na ogljiku ali na DNK s kodo A, C, G, T. Dokler imamo samo naš primer (življenje na Zemlji) ne moremo odgovoriti na to vprašanje.

Toda, ali lahko kljub tem omejitvam odgovorim na tvoje vprašanje? Radikalno se postavlja pravzaprav vprašanje takole: si lahko zamislimo entiteto, ki je inteligentna, nima pa zavesti? Ali obratno?

Če inteligenco definiramo na kratko kot sposobnost znajdenja v novih situacijah, potem si težko predstavljamo entiteto (človeka ali računalnik), ki bi registriral in predvsem razumel novo situacijo, pa se ne bi zavedal samega sebe.

Bolj elaborirano je inteligenca posledica evolucijskih pritiskov. Po svojem bistvu je orodje za razumevanje sveta izven nas. Kaj pravzaprav pomeni 'razumeti svet'? V nekem drugem kontekstu sem že zapisal, da našo vrsto odlikuje iskanje vzorcev v naravi in njihovo prepoznavanje; lahko bi jo pogojno imenovali 'vzorce-iščoča-vrsta'. Vzorci so izjemno pomembna informacija o svetu, kajti lahko so posledica:

a) naključne fluktuacije ali pa (kar je pomembno z evolucijskega gledišča)
b) nečesa v njih ali pa v svetu okoli njih, kar ni naključno.

Primer za a) bi bilo valovanje trave v savani zaradi piša vetra, drugo pa zaradi gibanja plenilca v travi. Ločitev naključnih vzorcev od pravih nam omogoča predvidevanje o bodočih dogodkih v svetu in stvareh in zakonih, ki ga sestavljajo. To pa je odločilna evolucijska prednost.

Tako zastavljena, bi lahko bila inteligenca sposobnost:
a)najti vzorce
b)shraniti jih za poznejšo uporabo (spomin!)
c)prepoznati, kadar dele shranjenih vzorcev ponovno opazimo
č)predvideti ostanek vzorca, ko opazimo njegov del. (Ta igra prepoznavanja vzorcev in zaporedij v (na videz) naključnih podatkih je standardni del inteligenčnega testa).

Naša čutila posredujejo nevronski mreži reke podatkov, ki jih nato ti enkodirajo v določene slike, predstave, recimo predstavo ptice v letu. To se nam zdi logično in razumljivo, toda nikoli ne mislimo, da nevroni dobivajo signale, ki enkodirajo občutek védenja.

Po drugi strani pa si lahko zamislimo bitje, ki na nek način čuti bolečino, ki pa nima pojma, kaj doživlja, oz. čuti. Ker čuti bolečino, je zavestno bitje, ker pa nima pojma, kaj doživlja, nima inteligence. Iz takih sklepanj bi lahko sledil zaključek, da inteligenca ni predpogoj za samozavedanje, za zavest.

Po moje je še težje vprašanje, ali je zavest predpogoj za inteligenco. Odgovor je v veliki meri odvisen od tega, kako razumemo inteligenco.

Inteligenčni kvocient (IQ) lahko določimo samo relacionistično, ne pa v absolutnem smislu, torej 'bolj ali manj inteligenten' od nekoga.(podobno kot visok, lep, težak, debel, ipd.)

Inteligenco očitno lahko graduiramo (IQ od 0-200), medtem ko je to skrajno težko z zavestjo; tu je situacija 0-1, on-off, se pravi imamo zavest, ali pa je nimamo.

Šele zdaj bi lahko poskusil odgovoriti na tvoje vprašanje.

Rekel bi, da sta Z in I tesno prepleteni kategoriji in da višji stopnji Z ustreza višja I in obratno.

Tu je morda mesto, da odgovorim tudi bargu, ki vedno v tem kontekstu vleče na plano bakterije in druge (evolucijsko) primitivne vrste in skuša dokazovati njihov Z in/ali I.

Res so lahko reakcije amebe in drugih primitivnih vrst na dražljaje iz okolja izredno kompleksne, toda (tudi to sem že nekajkrat poudaril) gre za hardver, za ROM, v IT jeziku. S takim togim softverom ne morejo reagirati ustrezno na novo, spremenjeno okolje, zato tu po definiciji ne gre za inteligenco. Podobno velja za robote; dokler bodo imeli predprogramirano obnašanje zapečeno v ROM, ne bodo izkazovali inteligence.

Zato pot k inteligentnim strojem ne vodi po moje preko vedno bolj kompleksnih instrukcij (algoritmov), ampak je izziv izdelati stroj brez navodil, le z zmožnostjo absolvirati korake od a) do č). Njihovo inteligenco bi lahko nato vzporejali z njihovimi izkušnjami.

To je pot per aspera ad astra. Človeški možgani imajo cca 100 milijard nevronov in cca 240 bilijonov sinaps, pa vendar traja skoraj dvajset let, da se izurimo v reševanju zapletenih inteligenčnih testov... :D


Slika

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

vojko napisal/-a:
derik napisal/-a:Si rekel, da
gre za dialektično in kavzalno povezanost; brez zavesti ni inteligence (v običajnem pomenu tega pojma).
Kakšnim stopnjam inteligence ustrezajo kakšne stopnje zavesti.

Odprl si (izredno zanimivo) Pandorino skrinjico. Na enostavno vprašanje odgovori sploh niso enostavni in enoznačni.

Najprej od dialektiki med zavestjo (Z) in inteligenco (I).

Lahko si pogojno zamislimo tri situacije:
1) Z in I sta popolnoma ločena fenomena
2) Z in I sta ista stvar, ali povedano drugače: sta dva plati iste medalje in
3) Z je posledica I ali obratno.

Ker sta oba fenomena vezana le na našo vrsto, ne moremo z gotovostjo niti reči, ali neka entiteta sodi v eno od teh dveh kategorij. Samo za našo vrsto lahko rečemo, da ima tako Z kot I, to pa postavlja ostre omejitve našemu védenju.

Mimogrede, ta dilema je podobna dilemi, ali vse vrste življenja bazirajo na ogljiku ali na DNK s kodo A, C, G, T. Dokler imamo samo naš primer (življenje na Zemlji) ne moremo odgovoriti na to vprašanje.

Toda, ali lahko kljub tem omejitvam odgovorim na tvoje vprašanje? Radikalno se postavlja pravzaprav vprašanje takole: si lahko zamislimo entiteto, ki je inteligentna, nima pa zavesti? Ali obratno?

Če inteligenco definiramo na kratko kot sposobnost znajdenja v novih situacijah, potem si težko predstavljamo entiteto (človeka ali računalnik), ki bi registriral in predvsem razumel novo situacijo, pa se ne bi zavedal samega sebe.

Bolj elaborirano je inteligenca posledica evolucijskih pritiskov
. Po svojem bistvu je orodje za razumevanje sveta izven nas. Kaj pravzaprav pomeni 'razumeti svet'? V nekem drugem kontekstu sem že zapisal, da našo vrsto odlikuje iskanje vzorcev v naravi in njihovo prepoznavanje; lahko bi jo pogojno imenovali 'vzorce-iščoča-vrsta'. Vzorci so izjemno pomembna informacija o svetu, kajti lahko so posledica:

a) naključne fluktuacije ali pa (kar je pomembno z evolucijskega gledišča)
b) nečesa v njih ali pa v svetu okoli njih, kar ni naključno.

Primer za a) bi bilo valovanje trave v savani zaradi piša vetra, drugo pa zaradi gibanja plenilca v travi. Ločitev naključnih vzorcev od pravih nam omogoča predvidevanje o bodočih dogodkih v svetu in stvareh in zakonih, ki ga sestavljajo. To pa je odločilna evolucijska prednost.

Tako zastavljena, bi lahko bila inteligenca sposobnost:
a)najti vzorce
b)shraniti jih za poznejšo uporabo (spomin!)
c)prepoznati, kadar dele shranjenih vzorcev ponovno opazimo
č)predvideti ostanek vzorca, ko opazimo njegov del. (Ta igra prepoznavanja vzorcev in zaporedij v (na videz) naključnih podatkih je standardni del inteligenčnega testa).

Naša čutila posredujejo nevronski mreži reke podatkov, ki jih nato ti enkodirajo v določene slike, predstave, recimo predstavo ptice v letu. To se nam zdi logično in razumljivo, toda nikoli ne mislimo, da nevroni dobivajo signale, ki enkodirajo občutek védenja.

Po drugi strani pa si lahko zamislimo bitje, ki na nek način čuti bolečino, ki pa nima pojma, kaj doživlja, oz. čuti. Ker čuti bolečino, je zavestno bitje, ker pa nima pojma, kaj doživlja, nima inteligence. Iz takih sklepanj bi lahko sledil zaključek, da inteligenca ni predpogoj za samozavedanje, za zavest.

Po moje je še težje vprašanje, ali je zavest predpogoj za inteligenco. Odgovor je v veliki meri odvisen od tega, kako razumemo inteligenco.

Inteligenčni kvocient (IQ) lahko določimo samo relacionistično, ne pa v absolutnem smislu, torej 'bolj ali manj inteligenten' od nekoga.(podobno kot visok, lep, težak, debel, ipd.)

Inteligenco očitno lahko graduiramo (IQ od 0-200), medtem ko je to skrajno težko z zavestjo; tu je situacija 0-1, on-off, se pravi imamo zavest, ali pa je nimamo.

Šele zdaj bi lahko poskusil odgovoriti na tvoje vprašanje.

Rekel bi, da sta Z in I tesno prepleteni kategoriji in da višji stopnji Z ustreza višja I in obratno.

Tu je morda mesto, da odgovorim tudi bargu, ki vedno v tem kontekstu vleče na plano bakterije in druge (evolucijsko) primitivne vrste in skuša dokazovati njihov Z in/ali I.

Res so lahko reakcije amebe in drugih primitivnih vrst na dražljaje iz okolja izredno kompleksne, toda (tudi to sem že nekajkrat poudaril) gre za hardver, za ROM, v IT jeziku. S takim togim softverom ne morejo reagirati ustrezno na novo, spremenjeno okolje, zato tu po definiciji ne gre za inteligenco. Podobno velja za robote; dokler bodo imeli predprogramirano obnašanje zapečeno v ROM, ne bodo izkazovali inteligence.

Zato pot k inteligentnim strojem ne vodi po moje preko vedno bolj kompleksnih instrukcij (algoritmov), ampak je izziv izdelati stroj brez navodil, le z zmožnostjo absolvirati korake od a) do č). Njihovo inteligenco bi lahko nato vzporejali z njihovimi izkušnjami.

To je pot per aspera ad astra. Človeški možgani imajo cca 100 milijard nevronov in cca 240 bilijonov sinaps, pa vendar traja skoraj dvajset let, da se izurimo v reševanju zapletenih inteligenčnih testov... :D


Slika
Si se potrudil, ni kaj, priznam. Videti je, da te čaka še dolga pot, da rek "Kar se Janezek nauči, to Janezek zna.", mogoče uvidiš v novi, Einsteinovi (Zdrava pamet je vsota predsodkov do 18 leta starosti.), luči. :D
Zaenkrat je videti samo potencial v kodu A,C,G,T, ki določa tako hardware, kot tudi software. Tiste luknjice med sinapso in receptorji so zgovorne, si predstavljaš koliko jih je, glede na številke nevronov in sinaps, ki si jih prodal? Možgani so videti, kot nek Švicarski sir in jaz kupim sam luknjice. :lol:
hm. ...

bianko
Prispevkov: 578
Pridružen: 15.12.2002 17:00

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bianko »

Vojko, edina varianta je Matrix!
S tem združiš super zmogljive kompjutre in zavest (čutila), ki jo kompjutri ne morejo tvoriti.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

bianko napisal/-a:Vojko, edina varianta je Matrix!
S tem združiš super zmogljive kompjutre in zavest (čutila), ki jo kompjutri ne morejo tvoriti.
Ni EDINA, to je le ena od možnih variant... :D

derik
Prispevkov: 2044
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a derik »

Inteligenco očitno lahko graduiramo (IQ od 0-200), medtem ko je to skrajno težko z zavestjo; tu je situacija 0-1, on-off, se pravi imamo zavest, ali pa je nimamo.
Tudi pri zavesti je več stopenj, od katerih so vsaj nekatere tudi pri živalih. O tem je sicer več teorij, ki se vsaj delno celo prekrivajo, a vsak jih ima možnost preverjati kar na sebi samem. Otrok se baje začne zavedati sam sebe nekje pri starosti dveh let.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

derik napisal/-a:
Inteligenco očitno lahko graduiramo (IQ od 0-200), medtem ko je to skrajno težko z zavestjo; tu je situacija 0-1, on-off, se pravi imamo zavest, ali pa je nimamo.
Tudi pri zavesti je več stopenj, od katerih so vsaj nekatere tudi pri živalih. O tem je sicer več teorij, ki se vsaj delno celo prekrivajo, a vsak jih ima možnost preverjati kar na sebi samem. Otrok se baje začne zavedati sam sebe nekje pri starosti dveh let.
Se strinjam, dodal pa bi, da metoda merjenja določa tudi skalo, namreč takoj, ko začneš misliti o merjenju, je namen in prvi cilj, kako preslikati "izmerjeno" na števila. Izmerjeno torej ne pove veliko o merjencu samem, kot tudi ne veliko inteligenci, ki jo izkazuje živost, veliko več pove o kreatorju, ki je metodo kreiral.

Ameba je inteligentna, saj reši problem labirinta optimalno. 8) Kreira tudi mrežo, ki je optimalna. Pajek samo nadgradi začetno idejo. :lol:

Kako to, da od vseh možnih poti, Ameba, kreira ravno najkrajšo pot v labirintu? :D
Ali se Ameba zaveda, da je to najkrajša pot, ki jo je kreirala? :roll:

derik
Prispevkov: 2044
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a derik »

Ne vem sicer, kako je biti ameba, ampak če lahko ugibam, bi rekel, da se ne zaveda tega, da je izbrala najkrajšo pot.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

derik napisal/-a:
Inteligenco očitno lahko graduiramo (IQ od 0-200), medtem ko je to skrajno težko z zavestjo; tu je situacija 0-1, on-off, se pravi imamo zavest, ali pa je nimamo.
Tudi pri zavesti je več stopenj, od katerih so vsaj nekatere tudi pri živalih. O tem je sicer več teorij, ki se vsaj delno celo prekrivajo, a vsak jih ima možnost preverjati kar na sebi samem. Otrok se baje začne zavedati sam sebe nekje pri starosti dveh let.
Nisem mislim na pojavljanje zavesti pri živalih, ampak pri ljudeh in to odraslih. Tu zavest je ali pa je ni. Inteligenco pa lahko razvrščamo po stopnjah.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

bargo napisal/-a:
derik napisal/-a:
Inteligenco očitno lahko graduiramo (IQ od 0-200), medtem ko je to skrajno težko z zavestjo; tu je situacija 0-1, on-off, se pravi imamo zavest, ali pa je nimamo.
Tudi pri zavesti je več stopenj, od katerih so vsaj nekatere tudi pri živalih. O tem je sicer več teorij, ki se vsaj delno celo prekrivajo, a vsak jih ima možnost preverjati kar na sebi samem. Otrok se baje začne zavedati sam sebe nekje pri starosti dveh let.
Se strinjam, dodal pa bi, da metoda merjenja določa tudi skalo, namreč takoj, ko začneš misliti o merjenju, je namen in prvi cilj, kako preslikati "izmerjeno" na števila. Izmerjeno torej ne pove veliko o merjencu samem, kot tudi ne veliko inteligenci, ki jo izkazuje živost, veliko več pove o kreatorju, ki je metodo kreiral.

Ameba je inteligentna, saj reši problem labirinta optimalno. 8) Kreira tudi mrežo, ki je optimalna. Pajek samo nadgradi začetno idejo. :lol:

Kako to, da od vseh možnih poti, Ameba, kreira ravno najkrajšo pot v labirintu? :D
Ali se Ameba zaveda, da je to najkrajša pot, ki jo je kreirala? :roll:
Ne vem zakaj vztrajaš pri svoji tezi o inteligenci pri tako primitivnih bitjih, kot so enoceličarji? Konec koncev tudi EM valovanje 'najde' najkrajšo pot med dvema točkama, tudi voda najde pot do najnižje točke. Nižje živali se ravnajo po instinktih, ki so enkodirani v njihov genom in so relativno togi. To po definiciji ni inteligenca. Ne znajdejo se v novih situacijah, kar je definicija inteligentnega obnašanja. Mimogrede, zato je izumrlo več kot 99% vseh vrst, ki so kadarkoli živele na Zemlji; enostavno se niso mogle prilagoditi novim razmeram.

derik
Prispevkov: 2044
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a derik »

vojko napisal/-a:Nisem mislim na pojavljanje zavesti pri živalih, ampak pri ljudeh in to odraslih. Tu zavest je ali pa je ni. Inteligenco pa lahko razvrščamo po stopnjah.
Že običajna medicina pozna več stopenj in stanj zavesti, da te ne grem zdaj utrujat še s psihološkimi in spiritualnimi.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

derik napisal/-a:
vojko napisal/-a:Nisem mislim na pojavljanje zavesti pri živalih, ampak pri ljudeh in to odraslih. Tu zavest je ali pa je ni. Inteligenco pa lahko razvrščamo po stopnjah.
Že običajna medicina pozna več stopenj in stanj zavesti, da te ne grem zdaj utrujat še s psihološkimi in spiritualnimi.
Dovolim, da me 'malo utrujaš s stopnjami zavesti', seveda v kontekstu najine debate... :D

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Vojko: Inteligenco očitno lahko graduiramo (IQ od 0-200), medtem ko je to skrajno težko z zavestjo; tu je situacija 0-1, on-off, se pravi imamo zavest, ali pa je nimamo.
Derik: Tudi pri zavesti je več stopenj, od katerih so vsaj nekatere tudi pri živalih. O tem je sicer več teorij, ki se vsaj delno celo prekrivajo, a vsak jih ima možnost preverjati kar na sebi samem. Otrok se baje začne zavedati sam sebe nekje pri starosti dveh let.

Bargo: Se strinjam, dodal pa bi, da metoda merjenja določa tudi skalo, namreč takoj, ko začneš misliti o merjenju, je namen in prvi cilj, kako preslikati "izmerjeno" na števila. Izmerjeno torej ne pove veliko o merjencu samem, kot tudi ne veliko inteligenci, ki jo izkazuje živost, veliko več pove o kreatorju, ki je metodo kreiral.

Ameba je inteligentna, saj reši problem labirinta optimalno. 8) Kreira tudi mrežo, ki je optimalna. Pajek samo nadgradi začetno idejo.

Kako to, da od vseh možnih poti, Ameba, kreira ravno najkrajšo pot v labirintu?

Ali se Ameba zaveda, da je to najkrajša pot, ki jo je kreirala?


Vojko: Ne vem zakaj vztrajaš pri svoji tezi o inteligenci pri tako primitivnih bitjih, kot so enoceličarji?
Vidim ja, da ne veš, vem tukaj zakaj ne veš. 8)
vojko napisal/-a: Konec koncev tudi EM valovanje 'najde' najkrajšo pot med dvema točkama,
Saj, samo po grobi metodi in sicer tako, da najde tudi vse enako oddaljene točke hkrati. Ekvivalentno temu, bi Ameba morala zapolniti cel labirint ali pa zapolniti vse poti, ki vodijo do izhoda, če tako, potem bi to lahko primerjali z umetno inteligenco, algoritem A*. Mimogrede, si zaznal kako primitivni so naši UI algoritmi in ravno zato tako nujno potrebujemo računsko moč.
vojko napisal/-a: tudi voda najde pot do najnižje točke.
Seveda, samo pada proti najnižji možni energiji. Vidiš zato pa je problem priti na goro. Se spomniš "relativna gora"?
vojko napisal/-a: Nižje živali se ravnajo po instinktih, ki so enkodirani v njihov genom in so relativno togi.
Torej ima Ameba instinkt, ki jo vodi po labirintu do najkrajše poti? Vojko, se ti zavedaš, da govoriva o labirintu in poteh iz njega? Veš, navadno se v njem zgubimo. Imam občutek, da se izgubljaš. :roll:
vojko napisal/-a: To po definiciji ni inteligenca.
Pa kateri definiciji? Če tisti o prilagajanju okolju, potem imaš problem z bakterijami, ki se samo v tednu dni prilagodijo povsem toksičnemu okolju, ameba kot enoceličar, pa kreira optimalno pot iz labirinta.
vojko napisal/-a: Ne znajdejo se v novih situacijah, kar je definicija inteligentnega obnašanja.
Za božjo voljo, VOJKO no, Ameba si vendar ni sama naredila labirint, da bi kreirala najkrajšo pot. Smo si pa mi naredili IQ teste, ti to kaj pove?
Mimogrede, poznaš knjigo "Kje je moj sir?", mogoče ti bo dala kakšno idejo, če slučajno prideva do miši. Veš, idejo mi je podal maček Spot, ki se reži tukaj zraven. :D
vojko napisal/-a: Mimogrede, zato je izumrlo več kot 99% vseh vrst, ki so kadarkoli živele na Zemlji; enostavno se niso mogle prilagoditi novim razmeram.
Mimogrede, to ni argument za inteligenco ali pač, da inteligenca, kot taka ne zadošča za preživetje ali pa da so preživele samo inteligentne vrste in imaš danes težave z Amebo, bakterijami in še prokariote ne smem pozabiti, ki pa živijo, jih najdemo, itak povsod. :lol:

Odgovori