Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Ja, poglej si tole: http://www.scientificamerican.com/artic ... ime-molds/
Saj ne gre takoj po najkrajši poti, ampak povsod poskuša in neuspele poti označi s sluzjo. Nima v glavi, ampak v petah.
Saj ne gre takoj po najkrajši poti, ampak povsod poskuša in neuspele poti označi s sluzjo. Nima v glavi, ampak v petah.
Re: Čudeži in znanost
Odlično.derik napisal/-a:Ja, poglej si tole: http://www.scientificamerican.com/artic ... ime-molds/
Saj ne gre takoj po najkrajši poti, ampak povsod poskuša in neuspele poti označi s sluzjo. Nima v glavi, ampak v petah.
Torej, ne pozabi, da govorimo o enoceličarju, ki se mora deliti, da kreira pot.
Sedaj vprašanje:
Zakaj se oni v žepih, torej slepih kotih labirinta, prenehajo deliti?
Kako enoceličar ve, kdaj se lahko in kdaj ne (raz)deli?
Phil Collins - Take me home live
Re: Čudeži in znanost
Bargo je napisal:
Prvič, ni nobenega dokaza, da ne gre za potegavščino ali vsaj za prirejene pogoje (time-laps, ni snemano v realnem času, ipd.).
Drugič, kolikor sem uspel ugotoviti, amebe niso našle najkrajše poti skozi labirint. Zavzele so vse kotičke labirinta, nato jim je bila nastavljena hrana na dveh točkah. Slepe poti so odmrle, ostale so tiste, povezane z najbolj uspešnim rokavom. Kje tu vidiš inteligenco?
Tretjič, če je vse drugo O.K., gre po moje za kemične zaznave. Po metodi error-and-trial je plesen poskušala vse poti. Ostala je pot, za katero je porabila najmanj energije in vseeno prišla do hrane.
Naravna selekcija je proces, s katerim se kumulirajo iz generacije v generacijo tiste dedne lastnosti organizmov, ki povečujejo njihove šanse za preživetje in razmnoževanje. Proces temelji na dejstvu, da obstaja znotraj vsake populacije organizmov genetska diverziteta, kar omogoča proces naključnih mutacij. Nobena od obstoječih bakterij se ni PRILAGODILA toksičnemu okolju, pač pa je prišlo do naravne selekcije tistih bakterij, ki so bile zaradi mutacij bolj odporne na toksine. Po tednu dni je ostala populacija, pri kateri so obstajale dedne lastnosti odpornosti na konkretno toksično okolje.
Znajdenje v novi situaciji pa pomeni čisto nekaj drugega!
Ker si se tako krčevito oprijel te amebe, je potrebno razčistiti nekaj stvari glede tega video prikaza 'ineligence' teh enoceličarjev.Saj, samo po grobi metodi in sicer tako, da najde tudi vse enako oddaljene točke hkrati. Ekvivalentno temu, bi Ameba morala zapolniti cel labirint ali pa zapolniti vse poti, ki vodijo do izhoda, če tako, potem bi to lahko primerjali z umetno inteligenco, algoritem A*. Mimogrede, si zaznal kako primitivni so naši UI algoritmi in ravno zato tako nujno potrebujemo računsko moč.
Prvič, ni nobenega dokaza, da ne gre za potegavščino ali vsaj za prirejene pogoje (time-laps, ni snemano v realnem času, ipd.).
Drugič, kolikor sem uspel ugotoviti, amebe niso našle najkrajše poti skozi labirint. Zavzele so vse kotičke labirinta, nato jim je bila nastavljena hrana na dveh točkah. Slepe poti so odmrle, ostale so tiste, povezane z najbolj uspešnim rokavom. Kje tu vidiš inteligenco?
Tretjič, če je vse drugo O.K., gre po moje za kemične zaznave. Po metodi error-and-trial je plesen poskušala vse poti. Ostala je pot, za katero je porabila najmanj energije in vseeno prišla do hrane.
Podobno tudi plesen ubira pot z najmanjšo porabo energije (metoda mini-max).Seveda, samo pada proti najnižji možni energiji. Vidiš zato pa je problem priti na goro. Se spomniš "relativna gora"?
Ne. Razsvetli me!Vidiš zato pa je problem priti na goro. Se spomniš "relativna gora"?
Beri spredaj! Če se kdo izgublja, to gotovo nisem jaz...Torej ima Ameba instinkt, ki jo vodi po labirintu do najkrajše poti? Vojko, se ti zavedaš, da govoriva o labirintu in poteh iz njega? Veš, navadno se v njem zgubimo. Imam občutek, da se izgubljaš.
Opaaaa! Mešamo naravno selekcijo in sposobnost učenja oz. znajdenja v novih situacijah, kaj, bargo?!Pa kateri definiciji? Če tisti o prilagajanju okolju, potem imaš problem z bakterijami, ki se samo v tednu dni prilagodijo povsem toksičnemu okolju, ameba kot enoceličar, pa kreira optimalno pot iz labirinta.
Naravna selekcija je proces, s katerim se kumulirajo iz generacije v generacijo tiste dedne lastnosti organizmov, ki povečujejo njihove šanse za preživetje in razmnoževanje. Proces temelji na dejstvu, da obstaja znotraj vsake populacije organizmov genetska diverziteta, kar omogoča proces naključnih mutacij. Nobena od obstoječih bakterij se ni PRILAGODILA toksičnemu okolju, pač pa je prišlo do naravne selekcije tistih bakterij, ki so bile zaradi mutacij bolj odporne na toksine. Po tednu dni je ostala populacija, pri kateri so obstajale dedne lastnosti odpornosti na konkretno toksično okolje.
Znajdenje v novi situaciji pa pomeni čisto nekaj drugega!
Beri spredaj!Za božjo voljo, VOJKO no, Ameba si vendar ni sama naredila labirint, da bi kreirala najkrajšo pot.
Ogromno; predvsem pa to, da smo inteligentna vrsta. Kdo drugi pa naj bi jih naredil?Smo si pa mi naredili IQ teste, ti to kaj pove?
Greva še en krog! Inteligenca je – kot se zapisal - po svojem bistvu orodje za razumevanje sveta izven nas. Čim bolj je izpopolnjeno, tem bolje razumemo (beri: obvladujemo) svet okoli nas. Tudi najprimitivnejša bitja imajo rudimentarna 'orodja' za razumevanje sveta izven njih. Čutila, komplicirane celične biokemične analizatorje za svetlobo, pH, temperaturo, ipd. Toda to je tako daleč od inteligence kot je bil Stalin od demokracije...Mimogrede, to ni argument za inteligenco ali pač, da inteligenca, kot taka ne zadošča za preživetje ali pa da so preživele samo inteligentne vrste in imaš danes težave z Amebo, bakterijami in še prokariote ne smem pozabiti, ki pa živijo, jih najdemo, itak povsod.
Re: Čudeži in znanost
Tako je! Poglej moj odgovor bargu!derik napisal/-a:Ja, poglej si tole: http://www.scientificamerican.com/artic ... ime-molds/
Saj ne gre takoj po najkrajši poti, ampak povsod poskuša in neuspele poti označi s sluzjo. Nima v glavi, ampak v petah.
Re: Čudeži in znanost
Bargo, bargo, osnove biologije!bargo napisal/-a:Odlično.derik napisal/-a:Ja, poglej si tole: http://www.scientificamerican.com/artic ... ime-molds/
Saj ne gre takoj po najkrajši poti, ampak povsod poskuša in neuspele poti označi s sluzjo. Nima v glavi, ampak v petah.
Torej, ne pozabi, da govorimo o enoceličarju, ki se mora deliti, da kreira pot.
Sedaj vprašanje:
Zakaj se oni v žepih, torej slepih kotih labirinta, prenehajo deliti?
Kako enoceličar ve, kdaj se lahko in kdaj ne (raz)deli?
Phil Collins - Take me home live
Zakaj se oni v žepih, torej slepih kotih labirinta, prenehajo deliti? Ker nimajo hrane.
Kako enoceličar ve, kdaj se lahko ...kadar je okolje primerno (hrana, toplota, ipd.) To 've' vsako makovo ali fižolovo seme!
in kdaj ne (raz)deli? To mu povedo njegovi geni.
Re: Čudeži in znanost
Drži, lahko poskusiš sam, baje imajo najraje kosmiče.vojko napisal/-a:Ker si se tako krčevito oprijel te amebe, je potrebno razčistiti nekaj stvari glede tega video prikaza 'ineligence' teh enoceličarjev.Bargo napisal/-a:Saj, samo po grobi metodi in sicer tako, da najde tudi vse enako oddaljene točke hkrati. Ekvivalentno temu, bi Ameba morala zapolniti cel labirint ali pa zapolniti vse poti, ki vodijo do izhoda, če tako, potem bi to lahko primerjali z umetno inteligenco, algoritem A*. Mimogrede, si zaznal kako primitivni so naši UI algoritmi in ravno zato tako nujno potrebujemo računsko moč.
Prvič, ni nobenega dokaza, da ne gre za potegavščino ali vsaj za prirejene pogoje (time-laps, ni snemano v realnem času, ipd.).
vojko napisal/-a: Drugič, kolikor sem uspel ugotoviti, amebe niso našle najkrajše poti skozi labirint.
Prvič: Ameba je enoceličar, torej me išče poti temveč kreira poti in to tako, da se deli. Veš to je tako, kot da bi ti stal na mestu in če bi se žele premakniti, bi se moral podvojiti. Veš, koliko hrane je to. Živiš pa baje zaradi sebičnega gena ali boja genov, po levjesrčnem.
vojko napisal/-a: Zavzele so vse kotičke labirinta, nato jim je bila nastavljena hrana na dveh točkah.
Ne, hrana na dveh točkah, vhodu in izhodu, vmes labirint. Ostalo naredijo same. Čudež bi bil, če bi kar s prve kreirale najkrajšo pot.
vojko napisal/-a: Slepe poti so odmrle, ostale so tiste, povezane z najbolj uspešnim rokavom. Kje tu vidiš inteligenco?
Drugič: Poti je več. Lahko bi se ohranila tudi kakšna daljša veriga, enoceličarjev, pa se ne.
Tretjič: Kako enoceličar ve, kateri se deli in katere ne?
Četrtič: Očitno komunicirajo med seboj.
Petič: So slepe, v smislu, da ne vidijo labirinta od zgoraj, tako kot ti.
vojko napisal/-a: Tretjič, če je vse drugo O.K., gre po moje za kemične zaznave. Po metodi error-and-trial je plesen poskušala vse poti. Ostala je pot, za katero je porabila najmanj energije in vseeno prišla do hrane.
Malce še razmisli in če boš še vztrajal, bova razdelala. Seveda pa moraš prej streti vse druge orehe.
Namiguješ, s tem min-max, da že ve, kje je hrana, samo še poišče pot do nje. Dobro. Samo v kateri smeri, če pa je poti več? Torej ima tudi spomin, saj se ne delijo enakomerno, kar bi pomenilo, da enako hitro rastejo v vse mogoče smeri, temveč se delijo po nekem drugem principu.vojko napisal/-a:Podobno tudi plesen ubira pot z najmanjšo porabo energije (metoda mini-max).Bargo napisal/-a: Seveda, samo pada proti najnižji možni energiji. Vidiš zato pa je problem priti na goro.
Sem prebral, vendar prav nič ne kaže na izpodbojnost inteligence pri Amebah.vojko napisal/-a:Beri spredaj! Če se kdo izgublja, to gotovo nisem jaz...Bargo napisal/-a: Torej ima Ameba instinkt, ki jo vodi po labirintu do najkrajše poti? Vojko, se ti zavedaš, da govoriva o labirintu in poteh iz njega? Veš, navadno se v njem zgubimo. Imam občutek, da se izgubljaš.
Pustiva za enkrat bakterije ob strani, drživa se Amebe, prav?vojko napisal/-a:Opaaaa! Mešamo naravno selekcijo in sposobnost učenja oz. znajdenja v novih situacijah, kaj, bargo?!Bargo napisal/-a: Pa kateri definiciji? Če tisti o prilagajanju okolju, potem imaš problem z bakterijami, ki se samo v tednu dni prilagodijo povsem toksičnemu okolju, ameba kot enoceličar, pa kreira optimalno pot iz labirinta.
Naravna selekcija je proces, s katerim se kumulirajo iz generacije v generacijo tiste dedne lastnosti organizmov, ki povečujejo njihove šanse za preživetje in razmnoževanje. Proces temelji na dejstvu, da obstaja znotraj vsake populacije organizmov genetska diverziteta, kar omogoča proces naključnih mutacij. Nobena od obstoječih bakterij se ni PRILAGODILA toksičnemu okolju, pač pa je prišlo do naravne selekcije tistih bakterij, ki so bile zaradi mutacij bolj odporne na toksine. Po tednu dni je ostala populacija, pri kateri so obstajale dedne lastnosti odpornosti na konkretno toksično okolje.
Recimo, čeprav je labirint povsem nova situacija za amebo, ki ga lahko spremenimo kdaj koli, tudi med delitvijo, torej ko Ameba že išče pot iz njega, če bi recimo hoteli biti kaotični bogovi.vojko napisal/-a: Znajdenje v novi situaciji pa pomeni čisto nekaj drugega!
Berem spredaj, zadaj, obračam tipkovnico in nič na temo: "Za božjo voljo, VOJKO no, Ameba si vendar ni sama naredila labirint, da bi kreirala najkrajšo pot."vojko napisal/-a:Beri spredaj!Bargo napisal/-a: Za božjo voljo, VOJKO no, Ameba si vendar ni sama naredila labirint, da bi kreirala najkrajšo pot.
Ja, med drugim, ti pove tudi da potrebujemo samozavest.vojko napisal/-a:Ogromno; predvsem pa to, da smo inteligentna vrsta. Kdo drugi pa naj bi jih naredil?Bargo napisal/-a: Smo si pa mi naredili IQ teste, ti to kaj pove?
To je sedaj nekaj novega, nekaj nova razlaga pojma inteligence. Čakaj, če je Ameba krogec, potem rabiš več krogcev, da kreiraš pot od vhoda do izhoda in če to storijo same Amebe in obdržijo pri življenju samo najkrajšo pot, potem na nek način razumejo okolje. Zdi se mi, da bolje kot Krištofov Kolumb.vojko napisal/-a:Greva še en krog! Inteligenca je – kot sem zapisal - po svojem bistvu orodje za razumevanje sveta izven nas.Bargo napisal/-a: Mimogrede, to ni argument za inteligenco ali pač, da inteligenca, kot taka ne zadošča za preživetje ali pa da so preživele samo inteligentne vrste in imaš danes težave z Amebo, bakterijami in še prokariote ne smem pozabiti, ki pa živijo, jih najdemo, itak povsod.
Kaj je čim bolj izpopolnjeno? Misliš orodje? Če tako, potem velja, da to orodje ni dano, temveč se izpopolnjuje in če tako in še velja evolucija, potem inteligenca, kot lastnost ni, ni stala kar iz nič(kvantiteta-> inteligenco(kvaliteto)) pri na[i vrsti. To tvoja zgodba je veliko bližje Adamu, kot pa Charlesu.vojko napisal/-a: Čim bolj je izpopolnjeno, tem bolje razumemo (beri: obvladujemo) svet okoli nas.
Saj, če vrsta podeli inteligenco sama sebi tako, kot nam je bog podaril zemljo.vojko napisal/-a: Tudi najprimitivnejša bitja imajo rudimentarna 'orodja' za razumevanje sveta izven njih. Čutila, komplicirane celične biokemične analizatorje za svetlobo, pH, temperaturo, ipd.
Stalin bi te vprašal: "Ali je Stalinov sistem najboljši?" in ti hkrati sočutno svetoval odgovor DA, zaradi svobodne volje.vojko napisal/-a: Toda to je tako daleč od inteligence kot je bil Stalin od demokracije...
Sedaj, ker se dereš NE, si pač sam izbral Gulag.
Re: Čudeži in znanost
Vera spet govori iz tebe, VOJKO.vojko napisal/-a:Bargo, bargo, osnove biologije!bargo napisal/-a:Odlično.derik napisal/-a:Ja, poglej si tole: http://www.scientificamerican.com/artic ... ime-molds/
Saj ne gre takoj po najkrajši poti, ampak povsod poskuša in neuspele poti označi s sluzjo. Nima v glavi, ampak v petah.
Torej, ne pozabi, da govorimo o enoceličarju, ki se mora deliti, da kreira pot.
Sedaj vprašanje:
Zakaj se oni v žepih, torej slepih kotih labirinta, prenehajo deliti?
Kako enoceličar ve, kdaj se lahko in kdaj ne (raz)deli?
Phil Collins - Take me home live
Zakaj se oni v žepih, torej slepih kotih labirinta, prenehajo deliti? Ker nimajo hrane.
Saj tudi tiste Amebe na poteh nimajo hrane, enako kot tiste v žepih, pa se vseeno na poteh delijo. Daj, no VOJKO, razmisli malo. Hrana se vendar mora transportirati ali pa se potiskajo naprej. Samo v katero smer potisniti, ko pa je toliko možnih smeri. Ne pozabi, da naredijo tudi mrežo, kjer je možnosti potiskanja še veliko več, saj ni zidov(omejitev/informacija), kot v labirintu.
Slime mold form a map of the Tokyo-area railway system
slime mould Opazuj KAKO kreirajo poti oz. raziskuje okolje?
Ja, to drži. Samo iz semena se razvije celotna struktura, torej reciva, po nekem načrtu se iz semena SAMO v primernem okolju razvije/odvije drevo. Amebe z delitvijo iščejo hrano, torej IŠČEJO primerno okolje za življenje oz. ohranjanje genov.vojko napisal/-a: Kako enoceličar ve, kdaj se lahko ...kadar je okolje primerno (hrana, toplota, ipd.) To 've' vsako makovo ali fižolovo seme!
in kdaj ne (raz)deli? To mu povedo njegovi geni.
Re: Čudeži in znanost
Bargo je napisal:
Torej, ti trdiš - nič več in nič manj - da imajo amebe 'inteligenco' v smislu, kot sem jo definiral?Ja, to drži. Samo iz semena se razvije celotna struktura, torej reciva, po nekem načrtu se iz semena SAMO v primernem okolju razvije/odvije drevo. Amebe z delitvijo iščejo hrano, torej IŠČEJO primerno okolje za življenje oz. ohranjanje genov.
Re: Čudeži in znanost
Vojko, a si imel v mislih kakšen podoben super kompjuter https://www.youtube.com/watch?v=sgeMrzbfrxg
Re: Čudeži in znanost
Vidiš sedaj Bianko, 3 * 42 = 126. Koliko je že vrednost za Higgs bozon. To je veliko bolj natančno, kot pri Homerju.bianko napisal/-a:Vojko, a si imel v mislih kakšen podoben super kompjuter https://www.youtube.com/watch?v=sgeMrzbfrxg
Od kod se je vzela trojka ti je verjetno jasno.
David Garrett - Humoresque
Douglas Adams
Re: Čudeži in znanost
Inteligence ne moreš imeti, lahko jo samo izkazuješ, ko imaš inteligenco si mrtev, v smislu, da ne zmanjšuješ več entropije. Posledica tega je, da se tvoja inteligenca razgradi. Če te je tega strah, pač napišeš knjigo, če dovolj pogumen, jo še objaviš. Gre pa tudi obratno.vojko napisal/-a:Bargo je napisal:
Torej, ti trdiš - nič več in nič manj - da imajo amebe 'inteligenco' v smislu, kot sem jo definiral?Ja, to drži. Samo iz semena se razvije celotna struktura, torej reciva, po nekem načrtu se iz semena SAMO v primernem okolju razvije/odvije drevo. Amebe z delitvijo iščejo hrano, torej IŠČEJO primerno okolje za življenje oz. ohranjanje genov.
Poglejmo kako si do sedaj definiral inteligenco:
Videti je, da padaš Vojko.Vojko napisal/-a:
1. Inteligenca je univerzalna lastnost in temelji na prepričanju, da je tudi matematika univerzalni jezik Narave
2. Najkrajša (in ena boljših!) definicij inteligence je: inteligenca je sposobnost znajdenja v novih situacijah
3. Bolj elaborirano je inteligenca posledica evolucijskih pritiskov
4. Inteligenca je – kot sem zapisal - po svojem bistvu orodje za razumevanje sveta izven nas.
Luciano Pavarotti - Funiculì Funiculà
It's climbed aloft, see, climbed aloft now,
Right to the top! Right to the top!
It went, and turned, and came back down,
And now it's stopped! And now it's stopped!
Da se ne vrtiva v krogu, si poglej še črvino.
In sedaj ti povej, česar Ameba ne izkazuje, da lahko trdiš, da ne prepoznaš inteligence v Amebinem vedenju?
Mogoče pri tem argumetiranju upoštevaš še tole definicijo:
ter tole ugotovitev iz črvine, v luči Ameb.A very general mental capability that, among other things, involves the ability to reason, plan, solve problems, think abstractly, comprehend complex ideas, learn quickly and learn from experience.
It is not merely book learning, a narrow academic skill, or test-taking smarts. Rather, it reflects a broader and deeper capability for comprehending our surroundings—"catching on," "making sense" of things, or "figuring out" what to do.[5]
Delitev dela! Vse je v besedi, samo lepo po vrsti, bi rekel Marx in mu prikimava JANEZ.Bargo napisal/-a:Seveda ne, začel se je z razvojem živčnega sistema, torej z združevanjem celic in samostojnim gibanjem po prostoru milijone let nazaj.vojko napisal/-a:Saj ta 'skok' se ni zgodil čez noč. To je gradualen in dolgotrajen proces, kjer ni ostre cezure. Tako kot pri pojavu zavesti in inteligence.Bargo napisal/-a: Nas je pač evolucijska pot pripeljala do te razumske moči (stopnje zavesti!), poudarek je na poti, ne na skoku ali kot praviš kvantiteta v kvaliteto, kot meniš sam. Tudi šolski sistem je zasnovan na tej stari domnevi, da se možgani ne spreminjajo in da se "učijo" samo v šoli in zato so potrebne posebne metode, pedagoške metode. Vendar to je druga tema, kot praviš.
Re: Čudeži in znanost
Ne, imel sem v mislih takšnega:bianko napisal/-a:Vojko, a si imel v mislih kakšen podoben super kompjuter https://www.youtube.com/watch?v=sgeMrzbfrxg
http://www.multivax.com/last_question.html
Re: Čudeži in znanost
Bargo je napisal:
Povezava z entropijo in smrtjo pa presega moje kognitivne zmožnosti...
Ne vem, če sem te dobro (ali sploh) razumel. Inteligenco moraš najprej imeti, šele nato jo lahko izkazuješ.Inteligence ne moreš imeti, lahko jo samo izkazuješ, ko imaš inteligenco si mrtev, v smislu, da ne zmanjšuješ več entropije.
Povezava z entropijo in smrtjo pa presega moje kognitivne zmožnosti...
Ne, 'razgradi' se njen materialni substrat – visoko organizirana organska materija (možgani). Materialna in duhovna kultura človeštva (kamor sodijo tudi pisani viri) preživi posameznika in je v bistvu kolektivna inteligenca, ki se ne prenaša več z dedovanjem, ampak z učenjem. Danes je minimalni čas učenja vsaj 12-13 let. V tem času se komaj lahko seznanimo s temelji človeške kulture (civilizacije).Posledica tega je, da se tvoja inteligenca razgradi. Če te je tega strah, pač napišeš knjigo, če dovolj pogumen, jo še objaviš. Gre pa tudi obratno.
Mislim, da gre bolj za specializacijo in diverzifikacijo. Razen pri naši vrsti; mi smo najbolj nespecializirani specialisti. Res specialisti smo samo za razmišljanje, abstraktno sklepanje in predvidevanje...Delitev dela! Vse je v besedi, samo lepo po vrsti, bi rekel Marx in mu prikimava JANEZ.
Re: Čudeži in znanost
Ali res moraš imeti val, da pokažeš na valovanje?vojko napisal/-a:Inteligenco moraš najprej imeti, šele nato jo lahko izkazuješ.
Pretiravaš, kolikor se spomnim, veš da življenje zmanjšuje entropijo. Sonce -> rastline -> živali. Človek; urejena energija->računalnik.vojko napisal/-a: Povezava z entropijo in smrtjo pa presega moje kognitivne zmožnosti...
Seveda, kako pa bi drugače nastalo nekaj novega, sestavni deli so vendar omejeni, informacij pa je zmeraj več.vojko napisal/-a:Ne, 'razgradi' se njen materialni substrat – visoko organizirana organska materija (možgani).Bargo napisal/-a: Posledica tega je, da se tvoja inteligenca razgradi. Če te je tega strah, pač napišeš knjigo, če dovolj pogumen, jo še objaviš. Gre pa tudi obratno.
DNK je največja knjižnica in iz te knjižnice je očitno prišla ideja po zunanjem pomnilniku, za povečanje učinkovitosti komunikacije. Ne pozabi pa, da tudi z zunanjim pomnilnikom uporabimo sestavne dele.vojko napisal/-a: Materialna in duhovna kultura človeštva (kamor sodijo tudi pisani viri) preživi posameznika in je v bistvu kolektivna inteligenca, ki se ne prenaša več z dedovanjem, ampak z učenjem.
Vidiš, kako težavno je šele za ostale vrste, samo živijo pa z nami ali bolje mi z njimi. Videti je, da sva spet pri bakterijah, da ne omenjava virusov.vojko napisal/-a: Danes je minimalni čas učenja vsaj 12-13 let. V tem času se komaj lahko seznanimo s temelji človeške kulture (civilizacije).
Saj sva še pri Amebah, a ne? Tudi te imajo DNK sestavljen po enakem kodu življenja, vsaka ameba zase je živa, vendar delujejo/živijo pa kot celota. Gradijo skoraj optimalne mreže in tole skoraj, vemo danes, ker imamo velike računalnike, s katerimi lahko preverjamo njihovo delo.vojko napisal/-a:Mislim, da gre bolj za specializacijo in diverzifikacijo. Razen pri naši vrsti; mi smo najbolj nespecializirani specialisti. Res specialisti smo samo za razmišljanje, abstraktno sklepanje in predvidevanje...Bargo napisal/-a: Delitev dela! Vse je v besedi, samo lepo po vrsti, bi rekel Marx in mu prikimava JANEZ.
Skratka videti je, da se inteligenca začne že v eni sami celici.
Malce za šalo, malce pa zares, vidiš kako dobro predvidevajo Amebe, ko zgradijo mrežo, skoraj točno tako, kot jo mi pričakujemo. Ameba bi verjetno rekla, da smo se na IQ testu dobro izkazali, učinkovitost moramo pa še izboljšati.
Poglej tole:
Slime Moulds to run the railways?
Za naše delo, recimo za načrtovanje računalniških omrežji ali načrtovanje logističnih poti, pravimo da je rezultat inteligence. Amebe to počno v tišini že milijone let. Mi to početje smatramo kot kompleksno, saj kompleksnost delovanja narašča z številom vozlišč, po drugi strani pa je mogoče videti, da je za Amebe to povsem enostavno, ne glede na to, kako veliko mrežo zgradijo, jo tudi ustrezno vzdržujejo.
Re: Čudeži in znanost
Bargo ,je napsal:
Se čudiš, zakaj čebele gradijo satje popolnoma v skladu z geometričnimi pravili? Geometrija satovja predstavlja idealno rešitev najmočnejše in tudi najmanjše mogoče oblike, v katere je mogoče shraniti kar največjo količino medu. To je po izračunu peterokotnik s koti 72°. To je rezultat evolucije, ne inteligence čebel.
Ja, definitivno. Kot moraš 'imeti' pojem spanec, da 'pokažeš' na 'spanje', ali pojem 'zbor', da 'pokažeš' na 'zborovanje', ali pojem 'barva', da 'pokažeš' na 'barvanje'.Ali res moraš imeti val, da pokažeš na valovanje?
To ni sporno; a kaj ima pri tem inteligenca?Pretiravaš, kolikor se spomnim, veš da življenje zmanjšuje entropijo. Sonce -> rastline -> živali. Človek; urejena energija->računalnik.
Seveda, kako pa bi drugače nastalo nekaj novega, sestavni deli so vendar omejeni, informacij pa je zmeraj več.
Razloži mi, prosim, na poljuden način, kako je iz DNK "prišla ideja po zunanjem pomnilniku"?DNK je največja knjižnica in iz te knjižnice je očitno prišla ideja po zunanjem pomnilniku, za povečanje učinkovitosti komunikacije.
Ne pozabi pa, da tudi z zunanjim pomnilnikom uporabimo sestavne dele.
Ostale vrste dedujejo samo tisto, kar je zapisno v DNK. S propadom individua propadejo tudi vse njegove pridobljene/naučene informacije. S smrtjo Newtona (PRINCIPIA MATHEMATICA PHILOSOPHIAE NATURALIS) in Einsteina (PTR in STR) se to ni zgodilo. To je naša odločilna prednost.Vidiš, kako težavno je šele za ostale vrste, samo živijo pa z nami ali bolje mi z njimi. Videti je, da sva spet pri bakterijah, da ne omenjava virusov.
Ja.Saj sva še pri Amebah, a ne?
Drži.Tudi te imajo DNK sestavljen po enakem kodu življenja, vsaka ameba zase je živa, vendar delujejo/živijo pa kot celota.
Drži.Gradijo skoraj optimalne mreže in tole skoraj, vemo danes, ker imamo velike računalnike, s katerimi lahko preverjamo njihovo delo.
Ne. Je posledica kvantitete in njenega prehoda v kvaliteto.Skratka videti je, da se inteligenca začne že v eni sami celici.
Malce za šalo, malce pa zares, vidiš kako dobro predvidevajo Amebe, ko zgradijo mrežo, skoraj točno tako, kot jo mi pričakujemo. Ameba bi verjetno rekla, da smo se na IQ testu dobro izkazali, učinkovitost moramo pa še izboljšati.
Se čudiš, zakaj čebele gradijo satje popolnoma v skladu z geometričnimi pravili? Geometrija satovja predstavlja idealno rešitev najmočnejše in tudi najmanjše mogoče oblike, v katere je mogoče shraniti kar največjo količino medu. To je po izračunu peterokotnik s koti 72°. To je rezultat evolucije, ne inteligence čebel.
Rezultat evolucijskega pritiska. Glej spredaj!Poglej tole:
Slime Moulds to run the railways?
Za naše delo, recimo za načrtovanje računalniških omrežji ali načrtovanje logističnih poti, pravimo da je rezultat inteligence. Amebe to počno v tišini že milijone let. Mi to početje smatramo kot kompleksno, saj kompleksnost delovanja narašča z številom vozlišč, po drugi strani pa je mogoče videti, da je za Amebe to povsem enostavno, ne glede na to, kako veliko mrežo zgradijo, jo tudi ustrezno vzdržujejo.