Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
Roman
Prispevkov: 5973
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman » 2.9.2018 12:28

bargo napisal/-a:
2.9.2018 11:23
Prav. In tistemu kar izumiš podeliš obstoj?
Če je izumljena stvar abstraktna, itak ne obstaja in je podeljevanje obstoja bebav izraz. Če je konkretna, sicer obstaja, a podeljevanje ni ravno pravi izraz. Odgovor je torej: ne. Lahko pa poskusiš razložiti, kako poteka podeljevanje obstoja.
Roman napisal/-a:Matematika ne obstaja.
In tako pride, po izumitvi, da matematika obstaja. :wink:
Po čem sklepaš, da matematika obstaja?
Če nimamo nič svobode potem je matematika nedvomno odkrita
Samo v primeru, da je pred tem obstajala. Po čem sklepaš, da je obstajala?
čeprav se tebi zdi, da je izumljena, kaj ne? :roll:
Ha, ha, meni se zdi, ti pa veš?

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7518
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 2.9.2018 20:23

Roman napisal/-a:
2.9.2018 12:28
bargo napisal/-a:
2.9.2018 11:23
Prav. In tistemu kar izumiš podeliš obstoj?
Če je izumljena stvar abstraktna, itak ne obstaja in je podeljevanje obstoja bebav izraz.
Vsaka abstrakcija je posledica obstoja in nekaj kar ima vzrok v obstoju ne more ne obstajati, saj, če obstaja vzrok potem tudi posledica obstaja, kaj ne? :roll:

Everything we call real is made of things we cannot call real.
-- .Niels Bohr. --

Roman napisal/-a: Če je konkretna, sicer obstaja, a podeljevanje ni ravno pravi izraz.
Definiraj konkretno.
Roman napisal/-a: Odgovor je torej: ne. Lahko pa poskusiš razložiti, kako poteka podeljevanje obstoja.
Recimo, z odkrivanjem ali pa postuliranjem, kot velja recimo za nevtrine ali pa božji delec.
Roman napisal/-a:
Roman napisal/-a:Matematika ne obstaja.
In tako pride, po izumitvi, da matematika obstaja. :wink:
Po čem sklepaš, da matematika obstaja?
Ker obstajajo strukture in pojavi, ki jih matematika lahko opiše, včasih lahko celo napove obstoj pojavov ali struktur. (Matematika seveda ne napove ničesar, napove um, ki jo izvaja.)
Roman napisal/-a:
Če nimamo nič svobode potem je matematika nedvomno odkrita
Samo v primeru, da je pred tem obstajala. Po čem sklepaš, da je obstajala?
V samih strukturah so že pravila in matematika ni nič drugega kot pravila, a ne?
Roman napisal/-a:
čeprav se tebi zdi, da je izumljena, kaj ne? :roll:
Ha, ha, meni se zdi, ti pa veš?
Ne, ne vem, me pa čudi neverjetna moč, ki smo jo dobili z odkritjem ali izumljanjem. :wink:

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11023
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 2.9.2018 20:57

bargo napisal/-a:
2.9.2018 11:29
vojko napisal/-a:
1.9.2018 17:09
Roman napisal/-a:
1.9.2018 7:33
Drugače rečeno, je ni.
No, fraza izvira iz (morda) takšne vrste razmišljanja: Dokler ljudje niso spoznali nujnosti (vseobče veljavnosti, neizogibnosti, univerzalnosti, nespremenljivosti) naravnih zakonov in sil, ki izvirajo iz njih, so bili ljudje 'svobodni'. Menili so, da se bo letina povečala s procesijami, izgovarjanjem čarobnih besed, daritvami bogovom, ipd. Spoznanje nujnosti uporabe gnojil, zaščitnih sredstev, agrotehničnih ukrepov jih je šele naredilo (relativno) svobodne. Ni jim bilo treba vsako leto trepetati, ali letina bo, ali ne.

Dokler ljudje niso spoznali povzročiteljev bolezni (mikroorganizmov), so bili 'svobodni': niso se umivali, niso skrbeli za zdravo prehrano, za higieno, živeli so svobodno, 'v skladu z naravo', kot so znali reči.

Dokler niso spoznali lastnosti električnega toka, so bili 'svobodni': z golimi rokami so prijemali vodnike pod napetostjo, inštalacije niso bile ozemljene, ni bilo zaščitnih stikal, ipd.

Podobno velja za radioaktivno sevanje.

Šele ko so spoznali nujnost upoštevanja fizikalnih zakonitosti, so si jih podredili in postali svobodnejši.

Nekaj podobnega velja tudi za ekonomske zakonitosti: dokler ljudje niso poznali zakonitosti delovanja kapitalističnega tržnega gospodarstva, so doživljali njegove ciklične krize kot višjo silo. Zdaj vsaj razumemo družbeno-ekonomske vzvode in vzroke uničujočih globalnih kriz, a si jih še nismo podredili, zato še nismo v 'carstvu svobode' , ki je nujno onkraj materialne proizvodnje (Marxove besede) ... 8)
Zanimiv ples med vedenje in svobodo, pri čemer je videti, da se svoboda omejuje s pravili na podlagi trenutnega vedenja, ki pa je lahko seveda tudi napačno.

Saj poznaš tale eksperiment?

Enostavno tako pač je in pika!

Tale gornja izvaja me malce spominja na Merlina! :lol:
Naj to razumem kot kompliment? :wink:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7518
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 2.9.2018 21:02

Motore napisal/-a:
2.9.2018 12:19
bargo napisal/-a:
2.9.2018 11:29
Saj poznaš tale eksperiment?
Tale "eksperiment" se ni zgodil. Le eden podoben, ki pa ima različne rezultate:
http://www.throwcase.com/2014/12/21/tha ... s-rubbish/
Tudi ok, ne spremeni ničesar bistvenega, namreč, se izvaja ne glede na to ali je simulacija ali emulacija. :wink:
Motore napisal/-a: Sicer pa ja, vernik bargo, ne bo šel tega preverjati. Pomembno je, da se sklada z njegovo vero.
Tale je močna. Prikaže vero iz temelja! TI že veš, preden se je/bo zgodilo. :lol:
Motore napisal/-a: Še dobro, da znanost ni vera.
Seveda ni, čeprav bazira na veri. :)

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7518
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 2.9.2018 21:07

vojko napisal/-a:
2.9.2018 20:57
bargo napisal/-a:
2.9.2018 11:29
vojko napisal/-a:
1.9.2018 17:09


No, fraza izvira iz (morda) takšne vrste razmišljanja: Dokler ljudje niso spoznali nujnosti (vseobče veljavnosti, neizogibnosti, univerzalnosti, nespremenljivosti) naravnih zakonov in sil, ki izvirajo iz njih, so bili ljudje 'svobodni'. Menili so, da se bo letina povečala s procesijami, izgovarjanjem čarobnih besed, daritvami bogovom, ipd. Spoznanje nujnosti uporabe gnojil, zaščitnih sredstev, agrotehničnih ukrepov jih je šele naredilo (relativno) svobodne. Ni jim bilo treba vsako leto trepetati, ali letina bo, ali ne.

Dokler ljudje niso spoznali povzročiteljev bolezni (mikroorganizmov), so bili 'svobodni': niso se umivali, niso skrbeli za zdravo prehrano, za higieno, živeli so svobodno, 'v skladu z naravo', kot so znali reči.

Dokler niso spoznali lastnosti električnega toka, so bili 'svobodni': z golimi rokami so prijemali vodnike pod napetostjo, inštalacije niso bile ozemljene, ni bilo zaščitnih stikal, ipd.

Podobno velja za radioaktivno sevanje.

Šele ko so spoznali nujnost upoštevanja fizikalnih zakonitosti, so si jih podredili in postali svobodnejši.

Nekaj podobnega velja tudi za ekonomske zakonitosti: dokler ljudje niso poznali zakonitosti delovanja kapitalističnega tržnega gospodarstva, so doživljali njegove ciklične krize kot višjo silo. Zdaj vsaj razumemo družbeno-ekonomske vzvode in vzroke uničujočih globalnih kriz, a si jih še nismo podredili, zato še nismo v 'carstvu svobode' , ki je nujno onkraj materialne proizvodnje (Marxove besede) ... 8)
Zanimiv ples med vedenjem in svobodo, pri čemer je videti, da se svoboda omejuje s pravili na podlagi trenutnega vedenja, ki pa je lahko seveda tudi napačno.

Saj poznaš tale eksperiment?

Enostavno tako pač je in pika!

Tale gornja izjava*me malce spominja na Merlina! :lol:
Naj to razumem kot kompliment? :wink:
Lahko, če želiš.

Roman
Prispevkov: 5973
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman » 2.9.2018 21:49

bargo napisal/-a:
2.9.2018 20:23
Definiraj konkretno.
konkreten 1. s čuti zaznaven, predmeten, stvaren (SSKJ)
Roman napisal/-a:Lahko pa poskusiš razložiti, kako poteka podeljevanje obstoja.
Recimo, z odkrivanjem
Hudo. :roll:
ali pa postuliranjem
Še huje. Bog obstaja, ker si ti tako postuliral. :roll:
kot velja recimo za nevtrine ali pa božji delec.
Očitno ti počitnice niso koristile. Še vedno ne govoriš resnice. Je pa bolje, da takoj nehava, da se ne ponovi zgodba s preslikavami in podobnimi zmešnjavami.

Roman
Prispevkov: 5973
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman » 3.9.2018 10:11


Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11023
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 3.9.2018 12:43

Roman napisal/-a:
3.9.2018 10:11
Še eno zanimivo besedilo: https://postaja.wordpress.com/2018/08/0 ... gatejsega/.
Zanimivo branje. Problem je, ker avtor zaradi dreves ne vidi gozda. Kar dobro diagnosticira status praesens bolnika (=kapitalizma), a ne zna predpisati učinkovite terapije. Predlaga aspirine in zeliščne čaje namesto skalkpela.

Mislim, da je ključen tale odstavek:

"Ko so me lastniki hedge fondov prosili, da jim povem za najboljši način vzdrževanja avtoritete nad svojimi varnostnimi silami po »dogodku«, sem jim predlagal, da bi bila najboljša rešitev, če bi s temi ljudmi dobro ravnali že zdaj. S svojim varnostnim osebjem bi morali biti v odnosu, kot da so člani njihove družine. Bolj ko lahko ta etos inkluzivnosti razširijo tudi na ostale svoje poslovne prakse, upravljanje dobavnih verig, prizadevanje za trajnost in porazdelitev bogastva, manj bo možnosti, da se bo »dogodek« sploh zgodil. Vso to tehnološko čarovnijo, ki jo imamo na voljo, bi lahko uporabili v smeri manj romantičnih, a veliko bolj kolektivnih interesov."

Kot bi bral mladega Marxa! Torej predlagal jim je, "da bi s temi ljudmi dobro ravnali že zdaj." Čisti utopični socializem zgodnjega XIX. st. v stilu Owena, Saint-Simona, Fouriera in drugih!

V kapitalizmu so delavci le delovna sila, variabilni kapital, ki mora vreči čim večji profit. Utopično je od kapitalista zahtevati, da bo usmiljeni Samaritan in bo s svojimi delavci 'dobro ravnal' (beri: jih ne bo izkoriščal). Bistvo kapitalizma je ravno izkoriščanje! Takoj bo izgubil v neusmiljeni tekmi s tistimi kapitalisti, ki bodo iz svojih delavcev izcedili zadnji atom njihove delovne moči in si s tem maksimalizirali dobiček.

Kaj v bistvu pomeni njegovo plediranje , da bi "ta etos inkluzivnosti ('kot da so člani njihove družine') razširili tudi na ostale svoje poslovne prakse, upravljanje dobavnih verig, prizadevanje za trajnost in porazdelitev bogastva,..."? To pomeni socializacija lastništva nad produkcijskimi sredstvi, odprava privatne lastnine – v končni konsekvenci – odprava sistema, kjer obstoji nepremostljivo nasprotje med družbeno naravo množične produkcije in privatnim prilaščanjem sadov te produkcije. Tega Rubikona seveda ni hotel ali znal prestopiti, zato se vrti v krogu in lovi lastni rep.

Simptomatičen je tudi njegov zaključek:
"Biti človek ne pomeni posameznikovega preživetja ali bega. To je timski šport. Kakršnokoli prihodnost ljudje že imamo, jo bomo imeli le skupaj."

Kaj pomeni meglena in nedoločena sintagma, da je produkcija blaga "timski šport"? To je iskreno priznanje Marxove teze, da je vsaka produkcija, še posebej kapitalistična, družbena.

Tudi napoved, da bo naša prihodnost 'skupna', kaže na to, da megleno sluti neki bodoči socializem (s katerim pa zgodovinski socializmi seveda nimajo nič skupnega, da se razumeva). Izvor besede 'skupnost' je latinski 'socius' (“združen, skupen; partner, družbenik, zaveznik”.

Etimologija:
Iz Proto-Indo-Evropskega: *sokʷ-yo- (“družabnik”), iz Proto-Indo-Evropskega *sekʷ- (“slediti”).

Samostalnik societās (genitive societātis); združba za skupni namen; družba, tovarištvo, partnerstvo, združenje, občestvo; metonimično*: tisti, ki se združujejo za skupni namen; združba ali podjetje takšnih oseb.

Zato tudi v nemščini rečemo premoženju, ki je bilo vloženo v takšno družbo Zweckvermögen, se pravi premoženje s posebnim namenom (za razliko od osebnega premoženja).

<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<
*metonimíja - besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojma z izrazom za kak drug, predmetno, količinsko povezan pojem.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7518
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 3.9.2018 21:06

vojko napisal/-a:
3.9.2018 12:43
Roman napisal/-a:
3.9.2018 10:11
Še eno zanimivo besedilo: https://postaja.wordpress.com/2018/08/0 ... gatejsega/.
Zanimivo branje. Problem je, ker avtor zaradi dreves ne vidi gozda. Kar dobro diagnosticira status praesens bolnika (=kapitalizma), a ne zna predpisati učinkovite terapije. Predlaga aspirine in zeliščne čaje namesto skalkpela.

Mislim, da je ključen tale odstavek:

"Ko so me lastniki hedge fondov prosili, da jim povem za najboljši način vzdrževanja avtoritete nad svojimi varnostnimi silami po »dogodku«, sem jim predlagal, da bi bila najboljša rešitev, če bi s temi ljudmi dobro ravnali že zdaj. S svojim varnostnim osebjem bi morali biti v odnosu, kot da so člani njihove družine. Bolj ko lahko ta etos inkluzivnosti razširijo tudi na ostale svoje poslovne prakse, upravljanje dobavnih verig, prizadevanje za trajnost in porazdelitev bogastva, manj bo možnosti, da se bo »dogodek« sploh zgodil. Vso to tehnološko čarovnijo, ki jo imamo na voljo, bi lahko uporabili v smeri manj romantičnih, a veliko bolj kolektivnih interesov."

Kot bi bral mladega Marxa! Torej predlagal jim je, "da bi s temi ljudmi dobro ravnali že zdaj." Čisti utopični socializem zgodnjega XIX. st. v stilu Owena, Saint-Simona, Fouriera in drugih!

V kapitalizmu so delavci le delovna sila, variabilni kapital, ki mora vreči čim večji profit. Utopično je od kapitalista zahtevati, da bo usmiljeni Samaritan in bo s svojimi delavci 'dobro ravnal' (beri: jih ne bo izkoriščal). Bistvo kapitalizma je ravno izkoriščanje! Takoj bo izgubil v neusmiljeni tekmi s tistimi kapitalisti, ki bodo iz svojih delavcev izcedili zadnji atom njihove delovne moči in si s tem maksimalizirali dobiček.

Kaj v bistvu pomeni njegovo plediranje , da bi "ta etos inkluzivnosti ('kot da so člani njihove družine') razširili tudi na ostale svoje poslovne prakse, upravljanje dobavnih verig, prizadevanje za trajnost in porazdelitev bogastva,..."? To pomeni socializacija lastništva nad produkcijskimi sredstvi, odprava privatne lastnine – v končni konsekvenci – odprava sistema, kjer obstoji nepremostljivo nasprotje med družbeno naravo množične produkcije in privatnim prilaščanjem sadov te produkcije. Tega Rubikona seveda ni hotel ali znal prestopiti, zato se vrti v krogu in lovi lastni rep.

Simptomatičen je tudi njegov zaključek:
"Biti človek ne pomeni posameznikovega preživetja ali bega. To je timski šport. Kakršnokoli prihodnost ljudje že imamo, jo bomo imeli le skupaj."

Kaj pomeni meglena in nedoločena sintagma, da je produkcija blaga "timski šport"? To je iskreno priznanje Marxove teze, da je vsaka produkcija, še posebej kapitalistična, družbena.

Tudi napoved, da bo naša prihodnost 'skupna', kaže na to, da megleno sluti neki bodoči socializem (s katerim pa zgodovinski socializmi seveda nimajo nič skupnega, da se razumeva). Izvor besede 'skupnost' je latinski 'socius' (“združen, skupen; partner, družbenik, zaveznik”.

Etimologija:
Iz Proto-Indo-Evropskega: *sokʷ-yo- (“družabnik”), iz Proto-Indo-Evropskega *sekʷ- (“slediti”).

Samostalnik societās (genitive societātis); združba za skupni namen; družba, tovarištvo, partnerstvo, združenje, občestvo; metonimično*: tisti, ki se združujejo za skupni namen; združba ali podjetje takšnih oseb.

Zato tudi v nemščini rečemo premoženju, ki je bilo vloženo v takšno družbo Zweckvermögen, se pravi premoženje s posebnim namenom (za razliko od osebnega premoženja).

<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<
*metonimíja - besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojma z izrazom za kak drug, predmetno, količinsko povezan pojem.
To pa je moderni marketing! :) Če lahko Apple lahko tudi ostali in mogoče bodo celo vrste pred knjigarnami.

Douglas Rushkoff: Team Human - mastering the digital


Douglas Rushkoff [13:33]: "the stuff that were actually transmitting back and forth to each
other the most valuable stuff is the stuff that we have no metrics for that we can't make much if you can make a
metric for it then sure it can be automated it can be robotized if you can't make a metric for it if it's that"


Kako se plača/meri prijaznost osebja? :roll:

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11023
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 3.9.2018 23:31

bargo napisal/-a:
3.9.2018 21:06
vojko napisal/-a:
3.9.2018 12:43
Roman napisal/-a:
3.9.2018 10:11
Še eno zanimivo besedilo: https://postaja.wordpress.com/2018/08/0 ... gatejsega/.
Zanimivo branje. Problem je, ker avtor zaradi dreves ne vidi gozda. Kar dobro diagnosticira status praesens bolnika (=kapitalizma), a ne zna predpisati učinkovite terapije. Predlaga aspirine in zeliščne čaje namesto skalkpela.

Mislim, da je ključen tale odstavek:

"Ko so me lastniki hedge fondov prosili, da jim povem za najboljši način vzdrževanja avtoritete nad svojimi varnostnimi silami po »dogodku«, sem jim predlagal, da bi bila najboljša rešitev, če bi s temi ljudmi dobro ravnali že zdaj. S svojim varnostnim osebjem bi morali biti v odnosu, kot da so člani njihove družine. Bolj ko lahko ta etos inkluzivnosti razširijo tudi na ostale svoje poslovne prakse, upravljanje dobavnih verig, prizadevanje za trajnost in porazdelitev bogastva, manj bo možnosti, da se bo »dogodek« sploh zgodil. Vso to tehnološko čarovnijo, ki jo imamo na voljo, bi lahko uporabili v smeri manj romantičnih, a veliko bolj kolektivnih interesov."

Kot bi bral mladega Marxa! Torej predlagal jim je, "da bi s temi ljudmi dobro ravnali že zdaj." Čisti utopični socializem zgodnjega XIX. st. v stilu Owena, Saint-Simona, Fouriera in drugih!

V kapitalizmu so delavci le delovna sila, variabilni kapital, ki mora vreči čim večji profit. Utopično je od kapitalista zahtevati, da bo usmiljeni Samaritan in bo s svojimi delavci 'dobro ravnal' (beri: jih ne bo izkoriščal). Bistvo kapitalizma je ravno izkoriščanje! Takoj bo izgubil v neusmiljeni tekmi s tistimi kapitalisti, ki bodo iz svojih delavcev izcedili zadnji atom njihove delovne moči in si s tem maksimalizirali dobiček.

Kaj v bistvu pomeni njegovo plediranje , da bi "ta etos inkluzivnosti ('kot da so člani njihove družine') razširili tudi na ostale svoje poslovne prakse, upravljanje dobavnih verig, prizadevanje za trajnost in porazdelitev bogastva,..."? To pomeni socializacija lastništva nad produkcijskimi sredstvi, odprava privatne lastnine – v končni konsekvenci – odprava sistema, kjer obstoji nepremostljivo nasprotje med družbeno naravo množične produkcije in privatnim prilaščanjem sadov te produkcije. Tega Rubikona seveda ni hotel ali znal prestopiti, zato se vrti v krogu in lovi lastni rep.

Simptomatičen je tudi njegov zaključek:
"Biti človek ne pomeni posameznikovega preživetja ali bega. To je timski šport. Kakršnokoli prihodnost ljudje že imamo, jo bomo imeli le skupaj."

Kaj pomeni meglena in nedoločena sintagma, da je produkcija blaga "timski šport"? To je iskreno priznanje Marxove teze, da je vsaka produkcija, še posebej kapitalistična, družbena.

Tudi napoved, da bo naša prihodnost 'skupna', kaže na to, da megleno sluti neki bodoči socializem (s katerim pa zgodovinski socializmi seveda nimajo nič skupnega, da se razumeva). Izvor besede 'skupnost' je latinski 'socius' (“združen, skupen; partner, družbenik, zaveznik”.

Etimologija:
Iz Proto-Indo-Evropskega: *sokʷ-yo- (“družabnik”), iz Proto-Indo-Evropskega *sekʷ- (“slediti”).

Samostalnik societās (genitive societātis); združba za skupni namen; družba, tovarištvo, partnerstvo, združenje, občestvo; metonimično*: tisti, ki se združujejo za skupni namen; združba ali podjetje takšnih oseb.

Zato tudi v nemščini rečemo premoženju, ki je bilo vloženo v takšno družbo Zweckvermögen, se pravi premoženje s posebnim namenom (za razliko od osebnega premoženja).

<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<
*metonimíja - besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojma z izrazom za kak drug, predmetno, količinsko povezan pojem.
To pa je moderni marketing! :) Če lahko Apple lahko tudi ostali in mogoče bodo celo vrste pred knjigarnami.

Douglas Rushkoff: Team Human - mastering the digital


Douglas Rushkoff [13:33]: "the stuff that were actually transmitting back and forth to each
other the most valuable stuff is the stuff that we have no metrics for that we can't make much if you can make a
metric for it then sure it can be automated it can be robotized if you can't make a metric for it if it's that"


Kako se plača/meri prijaznost osebja? :roll:
Ne da se jo meriti. Kot se ne da meriti prijaznost tvoje žene/dekleta.
Zato pa je kapitalistom vseeno, če namesto delavcev v proizvodnji uporabljajo robote. Pravzaprav jim ni vseeno; raje imajo robote: nikoli niso utrujeni, bolni, pijani, ne stavkajo, ne sitnarijo za dopust in povišanje plače. Najlepše pa je, da jih kupijo enkrat za zmeraj, ne pa sproti vsak mesec ... :D 8)

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7518
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 4.9.2018 21:12

vojko napisal/-a:
3.9.2018 23:31
bargo napisal/-a:
3.9.2018 21:06
Douglas Rushkoff: Team Human - mastering the digital


Douglas Rushkoff [13:33]: "the stuff that were actually transmitting back and forth to each
other the most valuable stuff is the stuff that we have no metrics for that we can't make much if you can make a
metric for it then sure it can be automated it can be robotized if you can't make a metric for it if it's that"


Kako se plača/meri prijaznost osebja? :roll:
Ne da se jo meriti. Kot se ne da meriti prijaznost tvoje žene/dekleta.
Tako je, kako je že dejal Albert; tisto kar lahko preštejemo ni nujno da šteje in tisto kar šteje se ne da zmeraj prešteti. Ta domislica je primerna tudi za Romana, :wink: ko pa je štetje transformacija/preslikava.
vojko napisal/-a: Zato pa je kapitalistom vseeno, če namesto delavcev v proizvodnji uporabljajo robote. Pravzaprav jim ni vseeno; raje imajo robote: nikoli niso utrujeni, bolni, pijani, ne stavkajo, ne sitnarijo za dopust in povišanje plače. Najlepše pa je, da jih kupijo enkrat za zmeraj, ne pa sproti vsak mesec ... :D 8)
Si pomislil, da če ne bi bilo kapitalistov oz. kapitalističnega sistema, danes sploh še ne bi imeli robotov? Zniževanje stroškov, ena od strategij ustvarjanja dobička, je gonilo inovacij, a ne?

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11023
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 5.9.2018 10:38

Si pomislil, da če ne bi bilo kapitalistov oz. kapitalističnega sistema, danes sploh še ne bi imeli robotov? Zniževanje stroškov, ena od strategij ustvarjanja dobička, je gonilo inovacij, a ne?
Si ti pomislil, kaj bi lahko bilo, če ne bi Lenina nasledil psihopat in sociopat Koba? Ne glede na vse svinjarije in napake je zaostalo kmečko Rusijo mužikov z volovskimi vpregami postavil ob bok svetovnim velesilam v samo dobrih 20 letih! In v veliki domovinski vojni do kolen potolkel največjo tehnološko velesilo v Evropi! 8)

Res pa je, da je kapitalizem naredil za razvoj tehnologije več kot katerikoli deružbeno-ekonomski sistem pred njim. To mu je priznal tudi Marx in videl v tej njegovi zgodovinski nalogi njegov raison d'être.

In tako pač še naprej živimo v svetu, kjer “tout est pour le mieux dans le meilleur des mondes possibles.” :D

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7518
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 5.9.2018 10:55

vojko napisal/-a:
5.9.2018 10:38
Si pomislil, da če ne bi bilo kapitalistov oz. kapitalističnega sistema, danes sploh še ne bi imeli robotov? Zniževanje stroškov, ena od strategij ustvarjanja dobička, je gonilo inovacij, a ne?
Si ti pomislil, kaj bi lahko bilo, če ne bi Lenina nasledil psihopat in sociopat Koba? Ne glede na vse svinjarije in napake je zaostalo kmečko Rusijo mužikov z volovskimi vpregami postavil ob bok svetovnim velesilam v samo dobrih 20 letih! In v veliki domovinski vojni do kolen potolkel največjo tehnološko velesilo v Evropi!
Res je, to je presenetilo tudi Nemce, T-34 je bil tudi za njih tehnološko čudo in potrebno je bilo narediti Tigra! :wink: Vendar problem je, da nihče ne zmore upravljati/zagotavljati ogromne količine informacij, ki so potrebne za napredek skupnosti. Nenazadnje smo smrtniki in to je temeljni problem. :roll:
vojko napisal/-a: Res pa je, da je kapitalizem naredil za razvoj tehnologije več kot katerikoli deružbeno-ekonomski sistem pred njim. To mu je priznal tudi Marx in videl v tej njegovi zgodovinski nalogi njegov raison d'être.
Vidiš, ključ je v distribuiranem procesiranju informacij? :roll:
vojko napisal/-a: In tako pač še naprej živimo v svetu, kjer “tout est pour le mieux dans le meilleur des mondes possibles.” :D
Multiverse! :lol:

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11023
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 5.9.2018 14:15

vojko napisal/-a: ↑
5.9.2018 10:38
Si pomislil, da če ne bi bilo kapitalistov oz. kapitalističnega sistema, danes sploh še ne bi imeli robotov? Zniževanje stroškov, ena od strategij ustvarjanja dobička, je gonilo inovacij, a ne?
Si ti pomislil, kaj bi lahko bilo, če ne bi Lenina nasledil psihopat in sociopat Koba? Ne glede na vse svinjarije in napake je zaostalo kmečko Rusijo mužikov z volovskimi vpregami postavil ob bok svetovnim velesilam v samo dobrih 20 letih! In v veliki domovinski vojni do kolen potolkel največjo tehnološko velesilo v Evropi!


Res je, to je presenetilo tudi Nemce, T-34 je bil tudi za njih tehnološko čudo in potrebno je bilo narediti Tigra! Vendar problem je, da nihče ne zmore upravljati/zagotavljati ogromne količine informacij, ki so potrebne za napredek skupnosti. Nenazadnje smo smrtniki in to je temeljni problem.
Tiger je bil tehnološko superiornejši od T 34, a to nič ne šteje, ko se srečata na bojišču. T 34 je imel poševne zunanje površine, zato so ga težko prebijale tudi strašljive 'oseminosemdesetke'. Zaradi širokih gosenic, preprostega vzdrževanja in cenene izdelave je bil kralj na bojišču.

Podobno je razmerje med ameriško jurišno puško M16 in ruskim kalašnikovim. Gre za razmerje med švicarskim nožem in gorjačo. Lahko ugibaš, kaj je bolj učinkovito, ko se srečata na bojišču. Sploh ni naključje, da so izdelali že preko 100,000.000 (z besedo: sto milijonov) teh neuničljivih pušk! Gre za ikono XX. stoletja, ob pogledu na katero dobijo Američani drisko ... 8)
vojko napisal/-a:Res pa je, da je kapitalizem naredil za razvoj tehnologije več kot katerikoli deružbeno-ekonomski sistem pred njim. To mu je priznal tudi Marx in videl v tej njegovi zgodovinski nalogi njegov raison d'être.

Vidiš, ključ je v distribuiranem procesiranju informacij?
Profesionalna deformacija; vse gledaš skozi informacije. A to ni nič slabega; nasprotno, zgodovina ti bo (verjetno) dala prav ... :D
vojko napisal/-a:In tako pač še naprej živimo v svetu, kjer “tout est pour le mieux dans le meilleur des mondes possibles.”

Multiverse!
Točno! :wink:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7518
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 5.9.2018 20:53

vojko napisal/-a:
5.9.2018 14:15
vojko napisal/-a: ↑
5.9.2018 10:38
Si pomislil, da če ne bi bilo kapitalistov oz. kapitalističnega sistema, danes sploh še ne bi imeli robotov? Zniževanje stroškov, ena od strategij ustvarjanja dobička, je gonilo inovacij, a ne?
Si ti pomislil, kaj bi lahko bilo, če ne bi Lenina nasledil psihopat in sociopat Koba? Ne glede na vse svinjarije in napake je zaostalo kmečko Rusijo mužikov z volovskimi vpregami postavil ob bok svetovnim velesilam v samo dobrih 20 letih! In v veliki domovinski vojni do kolen potolkel največjo tehnološko velesilo v Evropi!


Res je, to je presenetilo tudi Nemce, T-34 je bil tudi za njih tehnološko čudo in potrebno je bilo narediti Tigra! Vendar problem je, da nihče ne zmore upravljati/zagotavljati ogromne količine informacij, ki so potrebne za napredek skupnosti. Nenazadnje smo smrtniki in to je temeljni problem.
Tiger je bil tehnološko superiornejši od T 34, a to nič ne šteje, ko se srečata na bojišču. T 34 je imel poševne zunanje površine, zato so ga težko prebijale tudi strašljive 'oseminosemdesetke'. Zaradi širokih gosenic, preprostega vzdrževanja in cenene izdelave je bil kralj na bojišču.


Podobno je razmerje med ameriško jurišno puško M16 in ruskim kalašnikovim. Gre za razmerje med švicarskim nožem in gorjačo. Lahko ugibaš, kaj je bolj učinkovito, ko se srečata na bojišču. Sploh ni naključje, da so izdelali že preko 100,000.000 (z besedo: sto milijonov) teh neuničljivih pušk! Gre za ikono XX. stoletja, ob pogledu na katero dobijo Američani drisko ... 8)
Nisi ujel misli in si prišel vse do zgodovinskega komentatorja, salonarja, ki se zagotovo za nič na svetu ne bi usedel v T-34, če jaz sedim v Tigru. :D

Poglej, plansko gospodarsko, centralno določanje cenovnih razmerji se pač ni izkazalo za konkurenčno, a ne? Veliko preveč dela in veliko premalo informacij, da bi posel bil izvedljiv.
vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:Res pa je, da je kapitalizem naredil za razvoj tehnologije več kot katerikoli deružbeno-ekonomski sistem pred njim. To mu je priznal tudi Marx in videl v tej njegovi zgodovinski nalogi njegov raison d'être.

Vidiš, ključ je v distribuiranem procesiranju informacij?
Profesionalna deformacija; vse gledaš skozi informacije. A to ni nič slabega; nasprotno, zgodovina ti bo (verjetno) dala prav ...
Povej ti meni, kaj, če sploh kaj obstaja, zraven informacije? :roll:

Seveda pa lahko tebe materialista, ki verjameš v materijo in še nisi uvidel ali pač, da je informacija brez masna, vprašam tudi KAKO pravila, ki jih posrečeno imenujemo fizikalni zakoni, v materiji?

Nitka iz Čudeži in znanost
Vojko: Gre za svetovnonazorsko prepričanje, Weltanschauung: ali si idealist, ali pa materialist.
Bargo:Tudi tole je bolj stvar vere, opredelitve, kjer že pridemo do debate o tem, kaj je dejansko nič? Po vsem razbijanju in deljenju na zmeraj manjše delce, materija izgine, ostane pa struktura oz. opis, informacija, relacija. Materija ima tako lastnost, da jo lahko razstavljamo, vendar ali niso bistvo pravila, informacije, ki omogočajo to sestavo energije v materijo?

vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:In tako pač še naprej živimo v svetu, kjer “tout est pour le mieux dans le meilleur des mondes possibles.”

Multiverse!
Točno!
Hecno ne, kako stare so dejansko ideje, ki so videti kot nove. :D
Upam samo, da na zgornje vprašanje nisi odgovoril z "vesoljska selekcija"! :lol:

Odgovori