Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
Roman
Prispevkov: 6013
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman » 6.9.2018 8:44

bargo napisal/-a:
2.9.2018 20:23
Vsaka abstrakcija je posledica obstoja
Neposredno ne. Števila (abstraktno) sicer res pride iz obstoječih predmetov (konkretno), ampak kaka matematična množica (abstraktno), ki pride iz števil (abstraktno), je samo posredno posledica obstoja.
nekaj kar ima vzrok v obstoju ne more ne obstajati
Obstoj v konkretnem ni enak obstoju v abstraktnem. Med konkretnim in abstraktnim je ostra meja, nobena reč ne more obstajati na oba načina, na konkretni in na abstraktni način. Si že pozabil na pipo in na kladivo?
če obstaja vzrok potem tudi posledica obstaja, kaj ne? :roll:
Napačno si prepričan, da je konkretno posledica abstraktnega. Ne vem sicer, kaj je Bohr menil s svojim izrekom, ampak dobesedno to gotovo ni res.
Povej ti meni, kaj, če sploh kaj obstaja, zraven informacije?
Zato, da sploh lahko govoriš o informaciji, moraš imeti tri stvari: oddajnika, medij in sprejemnika.
vojko napisal/-a:
5.9.2018 10:38
Si ti pomislil, kaj bi lahko bilo, če ne bi Lenina nasledil psihopat in sociopat Koba?
Pomisliti bi bilo treba še druge stvari. Recimo vpletenost zahoda v Leninovo revolucijo in dejstvo, da je tudi Lenin s svojim početjem povzročil veliko milijonov smrti, čeprav morda ni bil psihopat (kaj pa, če je bil?). Res pa je, da imajo psihopati več možnosti priti na oblast kot normalni ljudje.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11093
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 6.9.2018 13:48

Nisi ujel misli in si prišel vse do zgodovinskega komentatorja, salonarja, ki se zagotovo za nič na svetu ne bi usedel v T-34, če jaz sedim v Tigru.
In katera je bila vodilna misel, poanta? :shock:
Poglej, plansko gospodarsko, centralno določanje cenovnih razmerji se pač ni izkazalo za konkurenčno, a ne?
V centralnoplanskem gospodarstvu ne operirajo s pojmom 'konkurenčnost'; to je kvalifikator iz miselnega polja kapitalizma. Gre za produkcijo DOBRIN, ne BLAGA. Razlika je seveda v tem, da dobrine služijo za zadovoljevanje potreb direktno, brez posredovanja trga in denarja, blago pa se proizvaja za trg in se prodaja le zato, ket ima uporabno vrednost.
Veliko preveč dela in veliko premalo informacij, da bi posel bil izvedljiv.
V kompleksnem gospodastvu (kot je bilo npr. sovjetsko), je bila izdelava državnega plana orjaško delo tudi (in predvsem) s stališča informatike. Takrat so vse to morali računati na roko, z zlatom bi plačali kakšen excel ali podoben spread-sheet program. Ti bi tam takoj dobil službo, morda bi postal celo šef oddelka za planiranje proizvodnje ženskega spodnjega perila. :lol:
Profesionalna deformacija; vse gledaš skozi informacije. A to ni nič slabega; nasprotno, zgodovina ti bo (verjetno) dala prav ...
Povej ti meni, kaj, če sploh kaj obstaja, zraven informacije?
Materija. 8)
Seveda pa lahko tebe materialista, ki verjameš v materijo in še nisi uvidel ali pač, da je informacija brez masna, vprašam tudi KAKO pravila, ki jih posrečeno imenujemo fizikalni zakoni, v materiji?
Popravi stavek, ker je brez povedka in ga težko razumem.
Nitka iz Čudeži in znanost
Vojko: Gre za svetovnonazorsko prepričanje, Weltanschauung: ali si idealist, ali pa materialist.
Bargo:Tudi tole je bolj stvar vere, opredelitve, kjer že pridemo do debate o tem, kaj je dejansko nič? Po vsem razbijanju in deljenju na zmeraj manjše delce, materija izgine, ostane pa struktura oz. opis, informacija, relacija. Materija ima tako lastnost, da jo lahko razstavljamo, vendar ali niso bistvo pravila, informacije, ki omogočajo to sestavo energije v materijo?

vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:In tako pač še naprej živimo v svetu, kjer “tout est pour le mieux dans le meilleur des mondes possibles.”

Multiverse!
Točno!
Hecno ne, kako stare so dejansko ideje, ki so videti kot nove.
Ja, bo držalo, ali kot so rekli bistri Francozi: "Plus ça change, plus c'est la même chose ... "
Upam samo, da na zgornje vprašanje nisi odgovoril z "vesoljska selekcija"!
Na katero vprašanje, moliću fino? :shock:

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11093
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 6.9.2018 14:13

vojko napisal/-a: ↑
5.9.2018 10:38
Si ti pomislil, kaj bi lahko bilo, če ne bi Lenina nasledil psihopat in sociopat Koba?

Roman:
Pomisliti bi bilo treba še druge stvari.
Seveda, jasno. Gre za čisto igro ugibanja v stilu 'kaj bi bilo, če bi bilo drugače'. Mislim pa, da glede na Leninov karakter in intelektualni profil, SZ gotovo ne bi šla po poti, po kateri je šla pod Stalinom.
Recimo vpletenost zahoda v Leninovo revolucijo in dejstvo, da je tudi Lenin s svojim početjem povzročil veliko milijonov smrti, čeprav morda ni bil psihopat (kaj pa, če je bil?).
Vpletenost Zahoda v kontrarevolucijo in oboroženo intervencijo v SZ po zmagi Oktobrske revolucije, je dejstvo, ki ga nihče ne zanika. Tudi obseg, dolžina in surovost državljanske vojne je bila v dobršni meri posledica te vpletenosti.

Ne vem, od kod ti podatek, da je "Lenin povzročil veliko milijonov smrti", prav rad bi, da mi navedeš relevantni vir. Zagotovo pa ni bil psihopat kot Stalin. Lenin je bil vrhunski intelektualec, ki se je izobraževal na Zahodu, kjer je preživel dosti časa, po političnem prepričanju pa je bil humanist. Samo primerjaj njegovo ravnanje s svojimi političnimi nasprotniki s Stalinovim! Simptomatična je tudi tale anekdota. Leninova žena Krupska je leta 1927 izjavila: »Če bi Iljič danes še živel, bi ga Stalin gotovo vtaknil v ječo.«
Res pa je, da imajo psihopati več možnosti priti na oblast kot normalni ljudje.
To pa drži.

Poglej si teh 16 značilnosti psihopata:
1. Intelligent
2. Rational
3. Calm
4. Unreliable
5. Insincere
6. Without shame or remorse
7. Having poor judgment
8. Without capacity for love
9. Unemotional
10. Poor insight
11. Indifferent to the trust or kindness of others
12. Overreactive to alcohol
13. Suicidal
14. Impersonal sex life
15. Lacking long-term goals
16. Inadequately motivated antisocial behavior.

(Hervey M. Cleckley, The Mask of Sanity)

Kot bi bral psihološke in značajske karakteristike naših politikov ... :lol:

Roman
Prispevkov: 6013
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman » 6.9.2018 17:18

vojko napisal/-a:
6.9.2018 14:13
Ne vem, od kod ti podatek, da je "Lenin povzročil veliko milijonov smrti", prav rad bi, da mi navedeš relevantni vir.
Za vir mi boš moral dati nekaj časa. Takole po spominu pa so njegovi ukrepi povzročili hudo lakoto z veliko mrtvimi.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11093
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 6.9.2018 17:26

Roman napisal/-a:
6.9.2018 17:18
vojko napisal/-a:
6.9.2018 14:13
Ne vem, od kod ti podatek, da je "Lenin povzročil veliko milijonov smrti", prav rad bi, da mi navedeš relevantni vir.
Za vir mi boš moral dati nekaj časa. Takole po spominu pa so njegovi ukrepi povzročili hudo lakoto z veliko mrtvimi.
O.K. Verjetno pa misliš na Stalina. :?:

Roman
Prispevkov: 6013
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman » 6.9.2018 19:29

Ne, ne, kar na Lenina.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7595
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 6.9.2018 20:12

Roman napisal/-a:
6.9.2018 8:44
bargo napisal/-a:
2.9.2018 20:23
Vsaka abstrakcija je posledica obstoja
Neposredno ne. Števila (abstraktno) sicer res pride iz obstoječih predmetov (konkretno), ampak kaka matematična množica (abstraktno), ki pride iz števil (abstraktno), je samo posredno posledica obstoja.
Že mogoče, ko pa sestavljaš in razbijaš.
Roman napisal/-a:
nekaj kar ima vzrok v obstoju ne more ne obstajati
Obstoj v konkretnem ni enak obstoju v abstraktnem.
Stvar definicij, kaj ne? :roll:
Roman napisal/-a: Med konkretnim in abstraktnim je ostra meja, nobena reč ne more obstajati na oba načina, na konkretni in na abstraktni način. Si že pozabil na pipo in na kladivo?
Nisem, pipa na sliki je konkretna vendar ni pipa in nikoli ne more biti Pipa, ker pipe sploh ni, kot tudi ne Pipe. :D Lahko bi bila pipa kladivo, a ne? :roll:

Roman napisal/-a:
če obstaja vzrok potem tudi posledica obstaja, kaj ne? :roll:
Napačno si prepričan, da je konkretno posledica abstraktnega. Ne vem sicer, kaj je Bohr menil s svojim izrekom, ampak dobesedno to gotovo ni res.
Povem ti, da TI (spet) napačno domnevaš o moji prepričanosti.
Roman napisal/-a:
Povej ti meni, kaj, če sploh kaj obstaja, zraven informacije?
Zato, da sploh lahko govoriš o informaciji, moraš imeti tri stvari: oddajnika, medij in sprejemnika.
Recimo. Je videti logično, da ne rečem aksiomatično. :roll:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7595
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 6.9.2018 21:26

vojko napisal/-a:
6.9.2018 13:48
Nisi ujel misli in si prišel vse do zgodovinskega komentatorja, salonarja, ki se zagotovo za nič na svetu ne bi usedel v T-34, če jaz sedim v Tigru.
In katera je bila vodilna misel, poanta?
Za Francoze je zadoščal Panzer IV za Sovjete ne in so Nemci morali razviti Tigra 1 in vendar so izgubili zaradi veliko številčne proizvodnje T-34, ki so jo dosegali Sovjeti. Po nekih podatkih je bilo razmerje uničenih tankov 1:5 za Nemce, 1 nemški je uničil 5 sovjetskih tankov, Panter je imel razmerje 1:10 in če dodava še podatek, da je T-34 bil težak 26 ton in je dosegal hitrost 53 km/h je to bila prava formula 1 za francoske tanke, da se o topovih niti ne pogovarjamo. Veliko tega si tudi ti napisal in Iz tega izhaja, da so sovjeti imeli tako znanje kot organizacijo, da so izdelovali takšne "stroje" in vendar je njihov sistem kasneje ekonomsko povsem zatajil, recimo, njihov doseg je potem bila LADA NIVA, naš pa YUGO Koral. :wink:
vojko napisal/-a:
Poglej, plansko gospodarsko, centralno določanje cenovnih razmerji se pač ni izkazalo za konkurenčno, a ne?
V centralnoplanskem gospodarstvu ne operirajo s pojmom 'konkurenčnost'; to je kvalifikator iz miselnega polja kapitalizma. Gre za produkcijo DOBRIN, ne BLAGA. Razlika je seveda v tem, da dobrine služijo za zadovoljevanje potreb direktno, brez posredovanja trga in denarja, blago pa se proizvaja za trg in se prodaja le zato, ket ima uporabno vrednost.
Saj, zakaj pa bi izboljševal dobrine, če so potrebe zadovoljene?! Povej, so vsaj razmišljali, da bi izboljševali potrebe?
vojko napisal/-a:
Veliko preveč dela in veliko premalo informacij, da bi posel bil izvedljiv.
V kompleksnem gospodastvu (kot je bilo npr. sovjetsko), je bila izdelava državnega plana orjaško delo tudi (in predvsem) s stališča informatike. Takrat so vse to morali računati na roko, z zlatom bi plačali kakšen excel ali podoben spread-sheet program. Ti bi tam takoj dobil službo, morda bi postal celo šef oddelka za planiranje proizvodnje ženskega spodnjega perila. :lol:
Odlično, lahko bi razvili računalnik, ki bi jim olajšal delo tako, kot so ga na zahodu. Samo, veš, eden računalnik nadomesti veliko ljudi, ki računajo in ti ki računajo so še izobraženi in kaj boš potem z njimi, če pa so potrebe zadovoljene. Vidiš, sami problemi!

Kar se pa moje idilične "službe" tiče, bi verjetno ostalo pri "pumparcah"! :lol:
vojko napisal/-a:
Profesionalna deformacija; vse gledaš skozi informacije. A to ni nič slabega; nasprotno, zgodovina ti bo (verjetno) dala prav ...
Povej ti meni, kaj, če sploh kaj obstaja, zraven informacije?
Materija.
Materija samo dokazuje, da matematika zadošča, saj se materija obnaša povsem tako kot predvidevajo matematične enačbe. :mrgreen:
Hecno je, da se mora materija celo ustvarjati samo mi še nimamo ideje/informacije KAKO, ko pa se vesolje pospešeno širi! :D

Nitka iz Čudeži in znanost
Vojko: Ne, big bang NIMA 'svojega vzroka'. Je (recimo kvantnomehanski ) pojav, ki v principu nima vzroka.
Bargo: Vera te pozdravlja in prof. Linde se smeji.


vojko napisal/-a:
Seveda pa lahko tebe materialista, ki verjameš v materijo in še nisi uvidel ali pač, da je informacija brez masna, vprašam tudi KAKO pravila, ki jih posrečeno imenujemo fizikalni zakoni, v materiji?
Popravi stavek, ker je brez povedka in ga težko razumem.
Bo?
vojko napisal/-a:
Nitka iz Čudeži in znanost
Vojko: Gre za svetovnonazorsko prepričanje, Weltanschauung: ali si idealist, ali pa materialist.
Bargo:Tudi tole je bolj stvar vere, opredelitve, kjer že pridemo do debate o tem, kaj je dejansko nič? Po vsem razbijanju in deljenju na zmeraj manjše delce, materija izgine, ostane pa struktura oz. opis, informacija, relacija. Materija ima tako lastnost, da jo lahko razstavljamo, vendar ali niso bistvo pravila, informacije, ki omogočajo to sestavo energije v materijo?

vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:In tako pač še naprej živimo v svetu, kjer “tout est pour le mieux dans le meilleur des mondes possibles.”

Multiverse!
Točno!
Hecno ne, kako stare so dejansko ideje, ki so videti kot nove.
Ja, bo držalo, ali kot so rekli bistri Francozi: "Plus ça change, plus c'est la même chose ... "
Upam samo, da na zgornje vprašanje nisi odgovoril z "vesoljska selekcija"!
Na katero vprašanje, moliću fino?
No, na pojav diverzifikacije v živosti ponavadi odgovarjaš z naravnim izborom in pač razmišljam ali boš glede na "fine-tuning " našega vesolja obral enako strategijo.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11093
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 7.9.2018 14:30

Za Francoze je zadoščal Panzer IV za Sovjete ne in so Nemci morali razviti Tigra 1 in vendar so izgubili zaradi veliko številčne proizvodnje T-34, ki so jo dosegali Sovjeti. Po nekih podatkih je bilo razmerje uničenih tankov 1:5 za Nemce, 1 nemški je uničil 5 sovjetskih tankov, Panter je imel razmerje 1:10 in če dodava še podatek, da je T-34 bil težak 26 ton in je dosegal hitrost 53 km/h je to bila prava formula 1 za francoske tanke, da se o topovih niti ne pogovarjamo.
Poleg tega, da je bil T34 lažji in zato okretnejši, kot si zapisal, je imel T34 še dodatne prednosti.

Topova sta bila približno enakega kalibra (85mm T34 proti 88mm tiger), kar je zanemarljivo in je strokovna ocena, da je bil tigrov le za 1-2% boljši.

Čeprav je imel efektivni domet 2.000m, je v priročniku za tigra pisalo, da je 1.200 m absolutni maksimum za ciljanje. Poleg tega je zadetek na 2.000 m tako redek, da meji na srečo. Priporočena realna razdalja za streljanje na bojišču je bila 500 m in tu ni bilo razlik v prebojnosti granat, razen že omenjene inovacije s poševnimi stenami T34.

'Tridsatčetverka' (kot so ga Rusi ljubkovalno imenovali) je imel operativni doseg 400 km, tiger pa le 195 km, kar je več kot pol manj. Kaj to pomeni v boju, ni treba poudarjati.

Tiger je bil narejen kot švicarska ura in je potreboval ogromno vzdrževanja na bojišču. Poleg tega je imel sistemsko napako. Po načrtih so imele pogonske osi tigra načrtovano točko zloma, kot varnostni ukrep, da se udarci ne bi prenašali na menjalnik (nekaj podobnega kot varnostni zatič pri ladijskem propelerju, ki se odlomi, če propeler udari v skalo, tako da propeler ostane cel). Birokrati so menili, da je to nepotrebno, drago in zamudno, zato so vgrajevali toge osi. Vsakič, ko je tiger zadel debelejše drevo, zid ali skalo, se je sunek prenesel na menjalnik in ga poškodoval. Lahko si predstavljaš, kaj je pomenila zamenjava menjalnika na bojišču!

Vse to je povzročilo, da je po nemških podatkih bilo v vsaki enoti v vsakem trenutku več kot 50% tankov neoperativnih!

T34 je imel električni pogon za rotacijo kupole, ki mu je omogočal obrat za 360º v samo 12 sek., medtem ko je tiger s hidravličnim pogonom potreboval minuto in 10 sek.!

Za izvlačenje 60-tonske zverine iz bojnega polja so potrebovali specialna izvlečna vozila, ali pa kar drugega tigra. Toda, da izvlečeš pokvarjen tank, moraš najprej osvojiti bojišče. Pri 26-tonski 'tridsatčetverki' teh problemov ni bilo.

Tekom produkcije (proizvedenih je bilo 1.347; T34 preko 80.000!) so na njih nenehoma opravljali menjave, dodelave, modifikacije (več kot 250!), kar pomeni, da je bilo le po šest enakih, kar je pomenilo nočno moro za logistiko.
Veliko tega si tudi ti napisal in Iz tega izhaja, da so sovjeti imeli tako znanje kot organizacijo, da so izdelovali takšne "stroje" in vendar je njihov sistem kasneje ekonomsko povsem zatajil, recimo, njihov doseg je potem bila LADA NIVA, naš pa YUGO Koral.
Stvari po moje niso tako enostavne. Sistem ni 'ekonomsko zatajil', šlo je preprosto za vprašanje prioritet. Lahko si prepričan, da če so imeli tehnologijo, da so izdelali najboljšo jurišno puško na svetu, najboljši tank in poslali prvega človeka v orbito – da bi znali izdelati tudi kaj boljšega kot LADO NIVO ali MOSKVIČA, ali pa kavbojke ali najlon srajco. A to ni bila njihova prioriteta. V luči državnega plana: planerji pač niso predvideli izdelave luksuznega avta tipa BMW.
vojko napisal/-a:
Poglej, plansko gospodarsko, centralno določanje cenovnih razmerji se pač ni izkazalo za konkurenčno, a ne?
V centralnoplanskem gospodarstvu ne operirajo s pojmom 'konkurenčnost'; to je kvalifikator iz miselnega polja kapitalizma. Gre za produkcijo DOBRIN, ne BLAGA. Razlika je seveda v tem, da dobrine služijo za zadovoljevanje potreb direktno, brez posredovanja trga in denarja, blago pa se proizvaja za trg in se prodaja le zato, ket ima uporabno vrednost.

Saj, zakaj pa bi izboljševal dobrine, če so potrebe zadovoljene?! Povej, so vsaj razmišljali, da bi izboljševali potrebe?
Potrebe NIKOLI niso zadovoljene (kot to dobro veš iz izkušenj). Velja neenačba potrebe>dobrine, zato moramo z resursi (delovna sila+delovna sredstva+surovine) vedno ekonomizirati (zdaj veš, od kod termin EKONOMIJA! :D ). Ker pa vlada v kapitalizmu hiperprodukcija blaga (hiperprodukcija samo glede na efektivno sposobno povpraševanje, nota bene!), mora sistem umetno generirati vedno nove potrebe, da razširjena reprodukcija nemoteno teče.

Tako da, ja, kapitalizem neprestano "razmišlja, da bi izboljševali potrebe" potrošnikov in bi ti kupovali stvari, ki jih sploh ne potrebujejo. Ali kot pravi Seth Godin: “Don’t find customers for your product. Find products for your customers!”
vojko napisal/-a:
Veliko preveč dela in veliko premalo informacij, da bi posel bil izvedljiv.
V kompleksnem gospodastvu (kot je bilo npr. sovjetsko), je bila izdelava državnega plana orjaško delo tudi (in predvsem) s stališča informatike. Takrat so vse to morali računati na roko, z zlatom bi plačali kakšen excel ali podoben spread-sheet program. Ti bi tam takoj dobil službo, morda bi postal celo šef oddelka za planiranje proizvodnje ženskega spodnjega perila.

Odlično, lahko bi razvili računalnik, ki bi jim olajšal delo tako, kot so ga na zahodu. Samo, veš, eden računalnik nadomesti veliko ljudi, ki računajo in ti ki računajo so še izobraženi in kaj boš potem z njimi, če pa so potrebe zadovoljene. Vidiš, sami problemi!
Lahko bodo slikali, pisali pesmi, nabirali gobe, lovili metulje, pisali utopije o civilizacijah tip III, ... :lol:
Kar se pa moje idilične "službe" tiče, bi verjetno ostalo pri "pumparcah"!
Mater si brez domišljije ... :lol:
vojko napisal/-a:
Profesionalna deformacija; vse gledaš skozi informacije. A to ni nič slabega; nasprotno, zgodovina ti bo (verjetno) dala prav ...
Povej ti meni, kaj, če sploh kaj obstaja, zraven informacije?
Materija.

Materija samo dokazuje, da matematika zadošča, saj se materija obnaša povsem tako kot predvidevajo matematične enačbe.
Ja, a kljub temu potrebujejo enačbe materialno podstat, da jih zapišeš, a ne?
Hecno je, da se mora materija celo ustvarjati samo mi še nimamo ideje/informacije KAKO, ko pa se vesolje pospešeno širi!


Ustvarjanje materije in Prostora iz nič je edino zastonj kosilo na svetu ... Še več: več ga je, hitreje se ustvarja nova snov in energija ...
Nitka iz Čudeži in znanost
Vojko: Ne, big bang NIMA 'svojega vzroka'. Je (recimo kvantnomehanski ) pojav, ki v principu nima vzroka.
Bargo: Vera te pozdravlja in prof. Linde se smeji.


vojko napisal/-a:
Seveda pa lahko tebe materialista, ki verjameš v materijo in še nisi uvidel ali pač, da je informacija brez masna, vprašam tudi KAKO pravila, ki jih posrečeno imenujemo fizikalni zakoni, v materiji?
Popravi stavek, ker je brez povedka in ga težko razumem.
Bo?
:shock:
vojko napisal/-a:
Nitka iz Čudeži in znanost
Vojko: Gre za svetovnonazorsko prepričanje, Weltanschauung: ali si idealist, ali pa materialist.
Bargo:Tudi tole je bolj stvar vere, opredelitve, kjer že pridemo do debate o tem, kaj je dejansko nič? Po vsem razbijanju in deljenju na zmeraj manjše delce, materija izgine, ostane pa struktura oz. opis, informacija, relacija. Materija ima tako lastnost, da jo lahko razstavljamo, vendar ali niso bistvo pravila, informacije, ki omogočajo to sestavo energije v materijo?

vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:In tako pač še naprej živimo v svetu, kjer “tout est pour le mieux dans le meilleur des mondes possibles.”

Multiverse!
Točno!
Hecno ne, kako stare so dejansko ideje, ki so videti kot nove.
Ja, bo držalo, ali kot so rekli bistri Francozi: "Plus ça change, plus c'est la même chose ... "

Upam samo, da na zgornje vprašanje nisi odgovoril z "vesoljska selekcija"!
Na katero vprašanje, moliću fino?
No, na pojav diverzifikacije v živosti ponavadi odgovarjaš z naravnim izborom in pač razmišljam ali boš glede na "fine-tuning " našega vesolja obral enako strategijo.
Grozdje smo že OBRALI, pri multiversu ali 'žepnih vesoljih' kot rad reče prof. Alan Guth (izgovarja se zelo podobno kot 'god') pa je po moje treba UBRATI drugačno pot. Ne gre za 'diverzifikacijo', ampak je bolj podobno pojavu, ko zviška točiš pivo v kozarec: rojevajo se tako rekoč iz nič vedno novi in novi mehurčki. S tem da, pravi Linde, ima vsako žepno vesolje nov nabor naravnih konstant in zakonov.

Ali imamo hudičevo srečo, da smo nabasali ravno na pravega, ali pa smo v položaju že večkrat omenjenega ribiča, ki se čudi, da se v njegovi mreži ujamejo samo velike ribe ... 8)

Roman
Prispevkov: 6013
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman » 7.9.2018 16:10

bargo napisal/-a:
6.9.2018 20:12
pipa na sliki je konkretna
Pa ni. Da bi bila konkretna, bi morala biti taka, da bi jo bilo mogoče vzeti v roke, napolniti s tobakom, jo prižgati in kaditi. Slika pipe pač ni taka. Konkretna pri tem sta le papir in nekaj barve, ki je razvrščena tako, da opazovalec iz tega prepozna pipo.
vendar ni pipa in nikoli ne more biti Pipa, ker pipe sploh ni, kot tudi ne Pipe.
Spet pesniš?
Povem ti, da TI (spet) napačno domnevaš o moji prepričanosti.
Čisto mogoče. Zmota pride iz tega, da resno vzamem, kar napišeš.

Roman
Prispevkov: 6013
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman » 7.9.2018 16:12

vojko napisal/-a:
7.9.2018 14:30
Mater si brez domišljije ... :lol:
Poklicna deformacija računalnikarjev, še posebej programerjev.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11093
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 7.9.2018 17:47

Roman napisal/-a:
7.9.2018 16:12
vojko napisal/-a:
7.9.2018 14:30
Mater si brez domišljije ... :lol:
Poklicna deformacija računalnikarjev, še posebej programerjev.
:!: :D :lol:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7595
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 7.9.2018 18:46

Roman napisal/-a:
7.9.2018 16:12
vojko napisal/-a:
7.9.2018 14:30
Mater si brez domišljije ... :lol:
Poklicna deformacija računalnikarjev, še posebej programerjev.
Recimo in veš zakaj, torej kaj je vzrok temu? :roll:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7595
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 7.9.2018 19:07

vojko napisal/-a:
7.9.2018 14:30
Za Francoze je zadoščal Panzer IV za Sovjete ne in so Nemci morali razviti Tigra 1 in vendar so izgubili zaradi veliko številčne proizvodnje T-34, ki so jo dosegali Sovjeti. Po nekih podatkih je bilo razmerje uničenih tankov 1:5 za Nemce, 1 nemški je uničil 5 sovjetskih tankov, Panter je imel razmerje 1:10 in če dodava še podatek, da je T-34 bil težak 26 ton in je dosegal hitrost 53 km/h je to bila prava formula 1 za francoske tanke, da se o topovih niti ne pogovarjamo.
Poleg tega, da je bil T34 lažji in zato okretnejši, kot si zapisal, je imel T34 še dodatne prednosti.

Topova sta bila približno enakega kalibra (85mm T34 proti 88mm tiger), kar je zanemarljivo in je strokovna ocena, da je bil tigrov le za 1-2% boljši.

Čeprav je imel efektivni domet 2.000m, je v priročniku za tigra pisalo, da je 1.200 m absolutni maksimum za ciljanje. Poleg tega je zadetek na 2.000 m tako redek, da meji na srečo. Priporočena realna razdalja za streljanje na bojišču je bila 500 m in tu ni bilo razlik v prebojnosti granat, razen že omenjene inovacije s poševnimi stenami T34.

'Tridsatčetverka' (kot so ga Rusi ljubkovalno imenovali) je imel operativni doseg 400 km, tiger pa le 195 km, kar je več kot pol manj. Kaj to pomeni v boju, ni treba poudarjati.

Tiger je bil narejen kot švicarska ura in je potreboval ogromno vzdrževanja na bojišču. Poleg tega je imel sistemsko napako. Po načrtih so imele pogonske osi tigra načrtovano točko zloma, kot varnostni ukrep, da se udarci ne bi prenašali na menjalnik (nekaj podobnega kot varnostni zatič pri ladijskem propelerju, ki se odlomi, če propeler udari v skalo, tako da propeler ostane cel). Birokrati so menili, da je to nepotrebno, drago in zamudno, zato so vgrajevali toge osi. Vsakič, ko je tiger zadel debelejše drevo, zid ali skalo, se je sunek prenesel na menjalnik in ga poškodoval. Lahko si predstavljaš, kaj je pomenila zamenjava menjalnika na bojišču!

Vse to je povzročilo, da je po nemških podatkih bilo v vsaki enoti v vsakem trenutku več kot 50% tankov neoperativnih!

T34 je imel električni pogon za rotacijo kupole, ki mu je omogočal obrat za 360º v samo 12 sek., medtem ko je tiger s hidravličnim pogonom potreboval minuto in 10 sek.!

Za izvlačenje 60-tonske zverine iz bojnega polja so potrebovali specialna izvlečna vozila, ali pa kar drugega tigra. Toda, da izvlečeš pokvarjen tank, moraš najprej osvojiti bojišče. Pri 26-tonski 'tridsatčetverki' teh problemov ni bilo.

Tekom produkcije (proizvedenih je bilo 1.347; T34 preko 80.000!) so na njih nenehoma opravljali menjave, dodelave, modifikacije (več kot 250!), kar pomeni, da je bilo le po šest enakih, kar je pomenilo nočno moro za logistiko.
Dobro.
vojko napisal/-a:
Veliko tega si tudi ti napisal in Iz tega izhaja, da so sovjeti imeli tako znanje kot organizacijo, da so izdelovali takšne "stroje" in vendar je njihov sistem kasneje ekonomsko povsem zatajil, recimo, njihov doseg je potem bila LADA NIVA, naš pa YUGO Koral.
Stvari po moje niso tako enostavne. Sistem ni 'ekonomsko zatajil', šlo je preprosto za vprašanje prioritet. Lahko si prepričan, da če so imeli tehnologijo, da so izdelali najboljšo jurišno puško na svetu, najboljši tank in poslali prvega človeka v orbito – da bi znali izdelati tudi kaj boljšega kot LADO NIVO ali MOSKVIČA, ali pa kavbojke ali najlon srajco. A to ni bila njihova prioriteta. V luči državnega plana: planerji pač niso predvideli izdelave luksuznega avta tipa BMW.
No, ko si spraševal v čem je poanta je ravno to in ti praviš, da so prioritete bile problem. Pa ja ne boš rekel, da so planerji planirali propad Sovjetske zveze? Ker to jim je potem tudi uspelo doseči! :lol:
vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:
Poglej, plansko gospodarsko, centralno določanje cenovnih razmerji se pač ni izkazalo za konkurenčno, a ne?
V centralnoplanskem gospodarstvu ne operirajo s pojmom 'konkurenčnost'; to je kvalifikator iz miselnega polja kapitalizma. Gre za produkcijo DOBRIN, ne BLAGA. Razlika je seveda v tem, da dobrine služijo za zadovoljevanje potreb direktno, brez posredovanja trga in denarja, blago pa se proizvaja za trg in se prodaja le zato, ket ima uporabno vrednost.

Saj, zakaj pa bi izboljševal dobrine, če so potrebe zadovoljene?! Povej, so vsaj razmišljali, da bi izboljševali potrebe?
Potrebe NIKOLI niso zadovoljene (kot to dobro veš iz izkušenj).
Seveda so lahko, vsaj tiste temeljne.

Hierarhija potreb po Maslowu
Potrebe si od najnižje do najvišje sledijo v naslednjem vrstnem redu:
1.fiziološke potrebe (potrebe po hrani, vodi, kisiku, počitku, spolnosti, gibanju itd.)
2.potrebe po varnosti (potreba po psihični, socialni varnosti itd.)
3.potrebe po pripadanju in ljubezni (izražanje naklonjenosti, sprjemanje in izražanje ljubezni, zaupanje v druge itd.)
4.potrebe po ugledu, spoštovanju (da bi bili od drugih deležni pozornosti, spoštovanja, pomembnosti, slave itd.)
5.kognitivne potrebe (potrebe po znanju, razumevanju,raziskovanju, radovednosti itd.)
6.estetske potrebe (potrebe po lepoti, simetriji, umetnosti)
7.samoaktualizacija (potrebe po uresničitvi potencialov - človek naj bi postal to, kar lahko postane)


Ali niso bile v Sovjetski zvezi zadovoljene potrebe vsaj do 5. za večino prebivalstva? Dočim v ZDA, kot simbolu kapitalizma, se je lomilo že pri točki 2., a ne?
vojko napisal/-a: Velja neenačba potrebe>dobrine, zato moramo z resursi (delovna sila+delovna sredstva+surovine) vedno ekonomizirati (zdaj veš, od kod termin EKONOMIJA! :D ). Ker pa vlada v kapitalizmu hiperprodukcija blaga (hiperprodukcija samo glede na efektivno sposobno povpraševanje, nota bene!), mora sistem umetno generirati vedno nove potrebe, da razširjena reprodukcija nemoteno teče.
Recimo, vendar ravno to je temelj napredka, a ne?

vojko napisal/-a: Tako da, ja, kapitalizem neprestano "razmišlja, da bi izboljševali potrebe" potrošnikov in bi ti kupovali stvari, ki jih sploh ne potrebujejo. Ali kot pravi Seth Godin: “Don’t find customers for your product. Find products for your customers!”
No ja, mislim, da si tukaj malce zamešal stvari.
vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:
Veliko preveč dela in veliko premalo informacij, da bi posel bil izvedljiv.
V kompleksnem gospodastvu (kot je bilo npr. sovjetsko), je bila izdelava državnega plana orjaško delo tudi (in predvsem) s stališča informatike. Takrat so vse to morali računati na roko, z zlatom bi plačali kakšen excel ali podoben spread-sheet program. Ti bi tam takoj dobil službo, morda bi postal celo šef oddelka za planiranje proizvodnje ženskega spodnjega perila.

Odlično, lahko bi razvili računalnik, ki bi jim olajšal delo tako, kot so ga na zahodu. Samo, veš, eden računalnik nadomesti veliko ljudi, ki računajo in ti ki računajo so še izobraženi in kaj boš potem z njimi, če pa so potrebe zadovoljene. Vidiš, sami problemi!
Lahko bodo slikali, pisali pesmi, nabirali gobe, lovili metulje, pisali utopije o civilizacijah tip III, ...
No saj ti gre.
vojko napisal/-a:
Kar se pa moje idilične "službe" tiče, bi verjetno ostalo pri "pumparcah"!
Mater si brez domišljije ...
Ravno nasprotno, sem se prestavil v tiste kraje in čase, so planerji itak bili samo "kolešček" v sistemu, ki se pa ni spreminjal, ker ni bilo potrebe. Potrebno je bilo samo doseči več, večjo produktivnost! :wink:
vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:
Profesionalna deformacija; vse gledaš skozi informacije. A to ni nič slabega; nasprotno, zgodovina ti bo (verjetno) dala prav ...
Povej ti meni, kaj, če sploh kaj obstaja, zraven informacije?
Materija.

Materija samo dokazuje, da matematika zadošča, saj se materija obnaša povsem tako kot predvidevajo matematične enačbe.
Ja, a kljub temu potrebujejo enačbe materialno podstat, da jih zapišeš, a ne?
Hecno je, da se mora materija celo ustvarjati samo mi še nimamo ideje/informacije KAKO, ko pa se vesolje pospešeno širi!


Ustvarjanje materije in Prostora iz nič je edino zastonj kosilo na svetu ... Še več: več ga je, hitreje se ustvarja nova snov in energija ...
Nitka iz Čudeži in znanost
Vojko: Ne, big bang NIMA 'svojega vzroka'. Je (recimo kvantnomehanski ) pojav, ki v principu nima vzroka.
Bargo: Vera te pozdravlja in prof. Linde se smeji.


vojko napisal/-a:
Seveda pa lahko tebe materialista, ki verjameš v materijo in še nisi uvidel ali pač, da je informacija brez masna, vprašam tudi KAKO pravila, ki jih posrečeno imenujemo fizikalni zakoni, v materiji?
Popravi stavek, ker je brez povedka in ga težko razumem.
Bo?
:shock:
vojko napisal/-a:
Nitka iz Čudeži in znanost
Vojko: Gre za svetovnonazorsko prepričanje, Weltanschauung: ali si idealist, ali pa materialist.
Bargo:Tudi tole je bolj stvar vere, opredelitve, kjer že pridemo do debate o tem, kaj je dejansko nič? Po vsem razbijanju in deljenju na zmeraj manjše delce, materija izgine, ostane pa struktura oz. opis, informacija, relacija. Materija ima tako lastnost, da jo lahko razstavljamo, vendar ali niso bistvo pravila, informacije, ki omogočajo to sestavo energije v materijo?

vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:In tako pač še naprej živimo v svetu, kjer “tout est pour le mieux dans le meilleur des mondes possibles.”

Multiverse!
Točno!
Hecno ne, kako stare so dejansko ideje, ki so videti kot nove.
Ja, bo držalo, ali kot so rekli bistri Francozi: "Plus ça change, plus c'est la même chose ... "

Upam samo, da na zgornje vprašanje nisi odgovoril z "vesoljska selekcija"!
Na katero vprašanje, moliću fino?
No, na pojav diverzifikacije v živosti ponavadi odgovarjaš z naravnim izborom in pač razmišljam ali boš glede na "fine-tuning " našega vesolja obral enako strategijo.
Grozdje smo že OBRALI, pri multiversu ali 'žepnih vesoljih' kot rad reče prof. Alan Guth (izgovarja se zelo podobno kot 'god') pa je po moje treba UBRATI drugačno pot. Ne gre za 'diverzifikacijo', ampak je bolj podobno pojavu, ko zviška točiš pivo v kozarec: rojevajo se tako rekoč iz nič vedno novi in novi mehurčki. S tem da, pravi Linde, ima vsako žepno vesolje nov nabor naravnih konstant in zakonov.

Ali imamo hudičevo srečo, da smo nabasali ravno na pravega, ali pa smo v položaju že večkrat omenjenega ribiča, ki se čudi, da se v njegovi mreži ujamejo samo velike ribe ...
No, mi smo tukaj v tem vesolju in to je ravno primerno za nas, kar je neizpodbitno dejstvo. Govoriti v tem primeru o sreči je brez pomena, ker drugih vesolji ne moremo izkušati.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7595
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 7.9.2018 19:16

Roman napisal/-a:
7.9.2018 16:10
bargo napisal/-a:
6.9.2018 20:12
pipa na sliki je konkretna
Pa ni. Da bi bila konkretna, bi morala biti taka, da bi jo bilo mogoče vzeti v roke, napolniti s tobakom, jo prižgati in kaditi.
Izkušanje je torej drugačno, prav.
Roman napisal/-a: Slika pipe pač ni taka. Konkretna pri tem sta le papir in nekaj barve, ki je razvrščena tako, da opazovalec iz tega prepozna pipo.
Pipa je ustvarjena, pipa je izkušanje in ko gledaš pipo na sliki lahko izkušaš pipo, seveda samo, če si jo že kdaj prej izkušal. No, lahko pa ti je nekdo povedal kako je, ko izkuša pipo. Gledaš pipo, ki ni pipa in izkušaš pipo na podlagi zgodbe, ki ti jo je povedal kadilec pipe. :wink:
Roman napisal/-a:
vendar ni pipa in nikoli ne more biti Pipa, ker pipe sploh ni, kot tudi ne Pipe.
Spet pesniš?
Ne. :D
Roman napisal/-a:
Povem ti, da TI (spet) napačno domnevaš o moji prepričanosti.
Čisto mogoče. Zmota pride iz tega, da resno vzamem, kar napišeš.
Že mogoče vendar vzrok ni v resnosti dojemanja. :roll:

Odgovori