Čudeži in znanost

[bargo]

Že nekajkrat sem uporabil to analogijo: pri metu kocke je "determinirana" verjetnost izida 1/6, kar pa še ne pomeni, da je "determiniran" sam izid pri posameznem metu ("živ krst" namreč ne more napovedati izida).

Videti je, kot da je ostalih 5/6 rezervirano za verjetnost NE izida.

Dobro vidiš, ampak s tem si le odkril toplo vodo v zvezi z verjetnostnim računom: vsakdo že v prvi uri kurza verjetnostnega računa zve, da je vsota verjetnosti dogodka in verjetnosti njemu komplementarnega dogodka enaka natanko 1.

Ja, to že, vendar govora je o izidu in ta se vendar mora zgoditi, razen če ...

Veš, sedaj bolje dojemam kako umanjka predpisovalec zaupanja. Enkrat domnevaš z 0.95 verjetnostjo, drugič domnevaš o preostanku 0.95, na podlagi 0.05, ker verjameš v celoto.
Skratka, celota je ključna.

[bianko]

Bianko, mogoče, začneš pri bolj temeljnem pojmu, Kaj je ENERGIJA?

Bolj temeljnega pojma od obstoja ni A energija pa spada pod neobstoj?

Mogoče tako rešiš dojemanje obstoja in še obstojnost povrhu.

Meni je obstoj jasen. Zate pa malo dvomim.

Mislim, da je v ozadju le spraševanje o smiselnosti človeškega (našega) obstoja in koliko je to nujno ali pa ni nujno.

Naš obstoj je del obstoja. Obstoj je popolnoma neodvisen od česarkoli. Samo je.

Vprašanje je sproduciral naš um, ki išče svoj začetek in s tem vzročnosti ter smisel tega, kar živimo.

Sosedov pes s tem res nima problemov

[bargo]

Bianko, mogoče, začneš pri bolj temeljnem pojmu, Kaj je ENERGIJA?

Bolj temeljnega pojma od obstoja ni A energija pa spada pod neobstoj?

Ali je obstoj, brez energije?

Naš obstoj je del obstoja. Obstoj je popolnoma neodvisen od česarkoli. Samo je.

Kako imenuješ tisto, česar (še) NI?

Mogoče tako rešiš dojemanje obstoja in še obstojnost povrhu.

Meni je obstoj jasen. Zate pa malo dvomim.

Ni vzroka za dvom. Bom vesel, če nakažeš kako naj dojamem obstoj?

[bianko]

Kako imenuješ tisto, česar (še) NI?

Preteklost, sedanjost in prihodnost so enakovredni. Torej česa še ni?

Ali je obstoj, brez energije?

Materija-energija je obstoj. Torej?

Ni vzroka za dvom. Bom vesel, če nakažeš kako naj dojamem obstoj?

Za začetek se s koso ureži do polovice prsta na blazinici

[shrink]

"Resnica" verjetnostnega računa je znana že povprečnemu gimnazijcu, če pa katehetska "matematika" takih "resnic" ne zajema, pa naj za to nedeljski pravnik krivi lastne "učitelje".

Idiot:
ti si konkretni kvazinaravoslovec, ne abstraktni verjetnostni rč.[/quote]

"Abstraktni verjetnostni račun" v praksi lepo deluje (tudi v primeru meta kocke): seveda pa je to resnica, ki je onkraj katehetske "matematike", ki jo premore nedeljski pravnik.

[shrink]

Dobro vidiš, ampak s tem si le odkril toplo vodo v zvezi z verjetnostnim računom: vsakdo že v prvi uri kurza verjetnostnega računa zve, da je vsota verjetnosti dogodka in verjetnosti njemu komplementarnega dogodka enaka natanko 1.

Ja, to že, vendar govora je o izidu in ta se vendar mora zgoditi, razen če ...

Vidim, da spet pesniš, bargon: tvoja pesniška statistika se spet polni.

Veš, sedaj bolje dojemam kako umanjka predpisovalec zaupanja. Enkrat domnevaš z 0.95 verjetnostjo, drugič domnevaš o preostanku 0.95, na podlagi 0.05, ker verjameš v celoto.
Skratka, celota je ključna.

Očitno ti verjetnostni račun in statistika še vedno delata probleme; naj ti pomagam:

Eno je gostota verjetnosti porazdelitve, ki jo v zvezi z metom kocke napoveduje verjetnostni račun (ta je eksaktna).

Drugo pa je gostota verjetnosti porazdelitve, ki jo v zvezi z metom kocke implicira statistika metov (na osnovi statistike vzorca lahko le z določeno stopnjo zaupanja sklepamo o gostoti verjetnosti porazdelitve populacije).

[Rock]

"Resnica" verjetnostnega računa je znana že povprečnemu gimnazijcu, če pa katehetska "matematika" takih "resnic" ne zajema, pa naj za to nedeljski pravnik krivi lastne "učitelje".

Idiot:
ti si konkretni kvazinaravoslovec, ne abstraktni verjetnostni rč.

"Abstraktni verjetnostni račun" v praksi lepo deluje (tudi v primeru meta kocke): seveda pa je to resnica, ki je onkraj katehetske "matematike", ki jo premore nedeljski pravnik.

Idiot.

[shrink]

Idiot:
ti si konkretni kvazinaravoslovec, ne abstraktni verjetnostni rč.

"Abstraktni verjetnostni račun" v praksi lepo deluje (tudi v primeru meta kocke): seveda pa je to resnica, ki je onkraj katehetske "matematike", ki jo premore nedeljski pravnik.

Idiot.

Čaki, da uganem: ko njegova nedeljskapravnost blagovoli nekomu podeliti oznako "idiot", je to "ad hominem", ki ustreza prvemu pomenu; pač "prilagodi svoj govor glede na poslušalstvo" s tem, da označi vsakogar, ki se ne strinja z njenimi abotnimi nedeljskopravnimi flancanji, z "idiotom" (drugič).

[bargo]

Dobro vidiš, ampak s tem si le odkril toplo vodo v zvezi z verjetnostnim računom: vsakdo že v prvi uri kurza verjetnostnega računa zve, da je vsota verjetnosti dogodka in verjetnosti njemu komplementarnega dogodka enaka natanko 1.

Ja, to že, vendar govora je o izidu in ta se vendar mora zgoditi, razen če ...

Vidim, da spet pesniš, bargon: tvoja pesniška statistika se spet polni.

Vidiš že, bojim se, da je to premalo.

Veš, sedaj bolje dojemam kako umanjka predpisovalec zaupanja. Enkrat domnevaš z 0.95 verjetnostjo, drugič domnevaš o preostanku 0.95, na podlagi 0.05, ker verjameš v celoto.
Skratka, celotaje ključna.

Očitno ti verjetnostni račun in statistika še vedno delata probleme; naj ti pomagam:

Eno je gostota verjetnosti porazdelitve, ki jo v zvezi z metom kocke napoveduje verjetnostni račun (ta je eksaktna).

Drugo pa je gostota verjetnosti porazdelitve, ki jo v zvezi z metom kocke implicira statistika metov (na osnovi statistike vzorca lahko le z določeno stopnjo zaupanja sklepamo o gostoti verjetnosti porazdelitve populacije).

Hvala. Mogoče je šlo za šalo, recimo tako kubistično. Nenazadnje potrebuješ popoln sistem dogodkov. Kar se pa kock tiče, se govori, ne samo da bog kocka, včasih vrže kocke tudi tako, da jih ne vidimo. Mogoče padejo v "temo".

[bargo]

Kako imenuješ tisto, česar (še) NI?

Preteklost, sedanjost in prihodnost so enakovredni. Torej česa še ni?

Recimo, Civilizacije reda III.

Ali je obstoj, brez energije?

Materija-energija je obstoj. Torej?

V čem obstaja energija-materija?

[bianko]

bianko je napisal/-a:
bargo je napisal/-a:
Kako imenuješ tisto, česar (še) NI?Preteklost, sedanjost in prihodnost so enakovredni. Torej česa še ni?

Recimo, Civilizacije reda III.

Še enkrat si preberi, kaj sem napisal.

V čem obstaja energija-materija?

V čem pa obstaja tisto, v čemur obstaja energija-materija
Čemu obstoj v obstoju, če materija-energija zadosti vsem potrebam obstoja?

[shrink]

Nenazadnje potrebuješ popoln sistem dogodkov.

A dej, nehi, no, temu pa met kocke ne ustreza, k'ne?

[bargo]

Bianko: Preteklost, sedanjost in prihodnost so enakovredni.
Bargo: Kako imenuješ tisto, česar (še) NI?
Bianko: Preteklost, sedanjost in prihodnost so enakovredni. Torej česa še ni?
Bargo: Recimo, Civilizacije reda III.
Bianko: Še enkrat si preberi, kaj sem napisal.
Sem, ne pomaga. Vse vendar ne mora obstajati hkrati in večno. Kako potem razložiš vso spreminjanje, ki smo mu priča?

Pišeš tudi, "Naš obstoj je del obstoja. Obstoj je popolnoma neodvisen od česarkoli. Samo je." To me spominja na absoluten neskončen prostor, ki je prazen, neke vrste oder, na katerem "pleše" energija in ustvarja obstoječe in raznolike strukture.

V čem obstaja energija-materija?

V čem pa obstaja tisto, v čemur obstaja energija-materija
Čemu obstoj v obstoju, če materija-energija zadosti vsem potrebam obstoja?

Pojem obstoja je vendar tebi razumljiv zato ne sprašuj mene. Praviš, da materija-energija zadosti vsem potrebam obstoja. Kakšne so potrebe za obstoj?

[bargo]

Nenazadnje potrebuješ popoln sistem dogodkov.

A dej, nehi, no, temu pa met kocke ne ustreza, k'ne?

No, manjkajo še vsaj pravila, ki definirajo in določijo dogodke, razmejijo dogodke. Drugače si pa že sam napisal, IZID in njegova negacija, torej NE izid, je lahko tudi popoln sistem dogodkov. Drugače pa, kocko vržeš, met kocke, kot predlagaš in le ta "izgine", greš po drugo, ali kako ?

[shrink]

Nenazadnje potrebuješ popoln sistem dogodkov.

A dej, nehi, no, temu pa met kocke ne ustreza, k'ne?

No, manjkajo še vsaj pravila, ki definirajo in določijo dogodke, razmejijo dogodke. Drugače si pa že sam napisal, IZID in njegova negacija, torej NE izid, je lahko tudi popoln sistem dogodkov.

Dej, nehi, no, pesnik: jasno je, kaj je pri metu kocke mišljeno kot izid oz. elementarni dogodek in vsi možni elementarni dogodki pri metu kocke so medseboj povsem "razmejeni", tako da so tvoje pripombe spet tipično pesniške.

Drugače pa, kocko vržeš, met kocke, kot predlagaš in le ta "izgine", greš po drugo, ali kako ?

Si morda pesniška pamet težko predstavlja zaporedne mete kocke? Očitno, sicer ne bi polnila lastne pesniške statistike na tem forumu v zvezi s tem.