Svetlobna hitrost

Tehnika. Kako deluje...? Zakaj ne moremo narediti...?
kob
Prispevkov: 71
Pridružen: 5.1.2005 16:01
Kontakt:

Svetlobna hitrost

Odgovor Napisal/-a kob »

Čudno se mi zdi, da se ne da doseči višje hitrosti, ker:
1. Ko pospešujejo nek delec v pospeševalniku naj bi postajal
vse težji in bi s tem potrebovali vse več energije s čimer nebi mogli
doseči svetlobne hitrosti.
Ne strinjam se s tem, da je težji, razen če se poveča gravitacijsko polje
okoli njega, ker, če bi recimo obstreljevali nek predmet z delci, ki imajo hitrost na primer 50 kilometrov na uro, ga tudi nikoli nebi mogli spraviti
na 50 km/h in z večjo hitrostjo manj pospeševal:
recimo:
1. 25 km/h
2. 25+12.5=37.5 km/h
3. 25+12.5+6.25= 42.75 km/h
4. 25+12.5+6.25+3.125= 45.875 km/h
itd.
2. Krogu se obseg premo sorazmerno povečuje s polmerom,
tako je tudi s hitrostjo, torej, če bi naredili velik krog in bi območje blizu
sredine pospešili do blizu svetlobne hitrosti bi krožnica kroga sigurno presegala svetlobno hitrost, razen če se nebi prostor-čas ukrivil.
Komentarji, kritike?

Uporabniški avatar
Japi
Prispevkov: 230
Pridružen: 16.4.2004 17:17

Odgovor Napisal/-a Japi »

To je podobno, kot če bi s ful dobrim laserjem iz Zemlje nahitro potegnil "črto" po Luni in bi v bistvu ta pika po Lunini površini šla hitreje od svetlobe. Malo za lase privlečeno, kaj praviš?

kob
Prispevkov: 71
Pridružen: 5.1.2005 16:01
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a kob »

še dodatek:

recimo da je ta krog svitek in da ga poganjajo raketni motori, ki so
nekje okoli sredine; to je zelo podobno Deep Space 9, poleg tega je na koncu pospeševanja hitrost tolikšna, da neka točka na svitku hitreje
prispe na nasprotno stran, kot svetloba po premeru

za Japi:

ko svetiš z laserjem na luno potuje svetloba iz središča "kroga",
pri vrtenju kroga/svitka pa se snov premika z večjo hitrostjo od svetlobe

P.S.: zanima me kaj se dogaja s to snovjo :?:
Zadnjič spremenil kob, dne 10.1.2005 13:51, skupaj popravljeno 1 krat.

Roman
Prispevkov: 6412
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

Pa dajmo na Japijevo lasersko risanje po Luni pogledati malo drugače, da nas ne bo motila svetlobna hitrost: Vzemimo, da hodimo po cesti in imamo v roki škropilnico za zalivanje vrta, iz katere enakomerno kaplja voda. Če sedaj izmerim razdaljo med dvema zaporednima kapljama in čas, ki preteče od pada preve pa do pada druge, izmerimo hitrost, ki je približno enaka hitrosti naše hoje. Ampak nobena kaplja v resnici nima te hitrosti, mokre packe na tleh pa celo mirujejo. Podobno je pri risanju z laserjem po Luni, le da "kaplje" izginejo hitreje. Kaj je vendar tisto, kar naj bi imelo pri tem imelo nadsvetlobno hitrost? In če že lahko s kapljami merimo hitrost hoje, kaj izmerimo, če slučajno dve kaplji padeta istočasno na tla? Neskončno hitrost?

Kob, pri pospeševanju telesa narašča masa. To velja tudi v primeru kotne hitrosti, torej tvojega svitka ravno tako ni mogoče zavrteti poljubno hitro.
Zadnjič spremenil Roman, dne 6.1.2005 18:32, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14575
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink »

Čudno se mi zdi, da se ne da doseči višje hitrosti, ker:
Standardni argumenti nasprotnikov relativnostne teorije, ki kažejo samo na to, da je sploh ne razumejo.

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

Omejitev hitrosti velja za strukture, ki prenasajo podatke. V vasem primeru z laserjem ne mores prenasati nobenega vzorca hitreje od svetlobe (potovanje curka je pravokotno na smer laserja, ki bi lahko nosil signal)

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

Aniviller napisal/-a:Omejitev hitrosti velja za strukture, ki prenasajo podatke. V vasem primeru z laserjem ne mores prenasati nobenega vzorca hitreje od svetlobe (potovanje curka je pravokotno na smer laserja, ki bi lahko nosil signal)
Hmm... omejitev hitrosti na c velja za vso enerigjo v takšni obliki kot jo današnja fizika pozna oziroma priznava.
Vsaka sprememba stanja energije pa je hkrati tudi sprememba informacije oziroma nov zapis le te.

Lep večer še naprej...

kob
Prispevkov: 71
Pridružen: 5.1.2005 16:01
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a kob »

Kako se pa ta masa izrazi?
Hočeš reči:
Če ta krog pospešimo do blizu c, bo močneje privlačil telesa okoli sebe

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

kob napisal/-a:Kako se pa ta masa izrazi?
Hočeš reči:
Če ta krog pospešimo do blizu c, bo močneje privlačil telesa okoli sebe
Ne! Zaradi centrifugalne sile bo razpadel.

Lep večer še naprej želim.

Uporabniški avatar
Japi
Prispevkov: 230
Pridružen: 16.4.2004 17:17

Odgovor Napisal/-a Japi »

Roman, ko govoriš, da se masa s hitrostjo veča, je to tako, kot bi rekel, da se ob pospeševanju elektronu veča naboj. Masa je pač lastnost telesa. Zato te prosim, argumentiraj mi to svojo trditev.

Roman
Prispevkov: 6412
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

Glede na to, da tega nisem jaz odkril, nimam kaj argumentirati. Lahko te samo napotim na:
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... osebna.htm
posebej miselni poskus 10. Je pa tvoja primerjava z nabojem dobra.

Uporabniški avatar
Japi
Prispevkov: 230
Pridružen: 16.4.2004 17:17

Odgovor Napisal/-a Japi »

Roman, predpostavljam, da si ciljal na tole:

Če bi lahko izmeril maso predmeta, ki se zate giblje s hitrostjo blizu svetlobne hitrosti, bi ugotovil, da je masa gibajočega se predmeta večja, kot bi jo izmeril, če bi predmet stal na mestu. Iz te ugotovitve lahko sklepaš - kot je to storil tudi Einstein - da velja enačba E=mc2

in ena alineja višje:

Če pazljivo izmeriš dolžino predmeta, ki se zate giblje s hitrostjo blizu svetlobne hitrosti, boš opazili, da je njegova dolžina v smeri gibanja krajša od dolžine, ki bi jo izmerili, če se objekt ne bi gibal.

Torej, če prebereš trditvi do konca, boš videl da je "povečanje mase" ali "skrčenje dolžine" efekt pri transformaciji iz enega sistema, ki je pospešen, v drugega, ki ni, ali je vsaj v drugo smer. Dejansko se masa NE povečuje in predmet tudi NE izgublja na dolžini. V lastnem opazovalnem sistemu NE boš nikakor opazil niti izmeril tovrstnih efektov!!!!!!! Če si pa še vedno v dvomih, pa ti svetujem osebni kontakt tako s kakšnim avtorjem te strani, ali pa profesorjem na MaFi.

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

Japi napisal/-a:Torej, če prebereš trditvi do konca, boš videl da je "povečanje mase" ali "skrčenje dolžine" efekt pri transformaciji iz enega sistema, ki je pospešen, v drugega, ki ni, ali je vsaj v drugo smer. Dejansko se masa NE povečuje in predmet tudi NE izgublja na dolžini. V lastnem opazovalnem sistemu NE boš nikakor opazil niti izmeril tovrstnih efektov!!!!!!!
Ehh...
Zopet so tukaj opazovalčeva stališča in določitev kaj masa sploh je.
1)Mirovna masa delca zmerom ostaja nespremenjena. V tem primeru govorimo zgolj iz prvega stališča saj noben delec nikoli ne miruje.
2)Masa, ki je posledica hitrosti delca pa seveda tudi obstaja. Da lahko govorimo o hitrosti delca, mora delec potovati po prostoru. Torej gledamo na vso stvar iz tretjega stališča.

Masa poljubnega delca je torej seštevek statične oziroma mirovne mase in dinamične mase, ki je posledica kinetične energije delca.

Lep dan še naprej želim...

Uporabniški avatar
Japi
Prispevkov: 230
Pridružen: 16.4.2004 17:17

Odgovor Napisal/-a Japi »

Hi hi. Pa sva že pri definiciji kinetične energije. OK, če se kinetična energija veča s kvadratom hitrosti, kje hu... ti v formuli W(kin.)=0,5*m*v^2 vidiš, da se mora spreminjat tudi masa?????

Tole bluzenje o nevemkolikih masah je precej za lase privlečeno. Masa je konstanta, ki se tudi s hitrostjo NE spreminja. V lastnem sistemu je enaka, pa naj bo ta sistem pri miru, ali pa naj se giblje. Me zanima, ali bi na vlaku tehtnica kaj drugače pokazala kot pa na železniški postaji...

Pri pospeševanju oz. pri gibanju se spreminjata gibalna in kinetična energija, masa pa definitivno tu ostaja enaka (če se ne oziramo na kakšne kvantne fluktoacije ipd., ki tudi nimajo z relativnostjo nobene zveze!). Pa še nekaj za ljudi, ki so ob formulah prikrajšanji za razlago: E=mc^2 še ne pomeni, da če bom imel na voljo 9*10^18 Joulov energije, bom lahko 1 kg utež pospešil do kvadrata svetlobne hitrosti!

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

Japi napisal/-a:Hi hi. Pa sva že pri definiciji kinetične energije. OK, če se kinetična energija veča s kvadratom hitrosti, kje hu... ti v formuli W(kin.)=0,5*m*v^2 vidiš, da se mora spreminjat tudi masa?????
Ahh... pa ti govoriš o Newtonvi fiziki...
Japi napisal/-a:Tole bluzenje o nevemkolikih masah je precej za lase privlečeno. Masa je konstanta, ki se tudi s hitrostjo NE spreminja. V lastnem sistemu je enaka, pa naj bo ta sistem pri miru, ali pa naj se giblje.
Ja pa res bluziš... Stvar je vendar tudi praktično dokazana v pospeševalnikih.
Jasno mirovna masa delca je zmerom enaka, kar pa ne velja za celotno maso delca.
Japi napisal/-a:Pri pospeševanju oz. pri gibanju se spreminjata gibalna in kinetična energija, masa pa definitivno tu ostaja enaka.
Da vendar zgolj mirovna masa.
Japi napisal/-a: Pa še nekaj za ljudi, ki so ob formulah prikrajšanji za razlago: E=mc^2 še ne pomeni, da če bom imel na voljo 9*10^18 Joulov energije, bom lahko 1 kg utež pospešil do kvadrata svetlobne hitrosti!
??? Verjetno imaš slab dan ???

Pa da citiram ... http://sl.wikipedia.org/wiki/Masa#Masa_ ... lativnosti
Wikipedija napisal/-a: Strogo gledano s pojmom masa označujemo dve različni lastnosti:
1)Vztrajno ali pospeševalno maso, ki je merilo za vztrajnost telesa, torej njegovo telesa, torej njegovo upiranje spremembi stanja ob delovanju sile.
2) Težnostno ali težko maso, ki je merilo za jakost delovanja gravitacije na telo.
Lep dan še naprej želim...

Odgovori