Smo sicer zgrešili naslov teme, pa nič hudega.
agata napisal/-a:samo vprašala sem kam se širi
Ja, saj, to je vprašanje, ki nima empiričnega pojasnila. Ampak naše predstave so vezane na izjemno majhen delec vesolja, zato si z njimi pač ne moremo prav veliko pomagati. V našem svetu niti ne gre toliko za to, da se stvari, ki se širijo, večajo, to počnejo v prostoru, ki si ga v bistvu predstavljamo kot prazen prostor, čeprav je v njem recimo zrak, in je od teh stvari videti neodvisen. Vsako širjenje je tu v resnici odrivanje drugega, ki mora narediti stvari prostor. Pri vesolju naletimo na več problemov. Prvi je ta, da si prostor predstavljamo kot neskončni evklidski prostor, ki je neskončen in neomejen in se vesolje v njem lahko prosto širi. Širi se glede na prostor, ne glede na sebe. Drugi problem je nesposobnost predstavljanja nebivanja, niča. Če je vesolje vse, kar je, potem zunaj njega ne more biti ničesar, torej se vesolje lahko širi samo v nič, a ta nič ni nekaj. Razumem, da se s takim mišljenjem marsikdo ne more strinjati, ker se pač ne more odpovedati svojim predstavam iz našega majhnega sveta.
Potrebno je sliko prevesti v govorico in tu se je po mojem zataknilo
Kaj pa, če je ta govorica preozka? Oziroma je govorica fizika širša in pove dovolj?
saj pojem širjenje uporabljamo za procese, ki potekajo znotraj prostora
Seveda, in to zadošča. Vesolje se širi in to ne pomeni nič drugega, kot da se večajo razdalje med posameznimi objekti v njem. Zunanjost je tu nepomembna, je sploh ni.
Če pa rečemo, da se sam prostor širi in obenem trdimo, da se ne širi nikamor, potem se pa ujamemo v logični nesmisel
To ni dovolj. Moraš še povedati, katerim logičnim pravilom te trditve ne ustrezajo. Morda pa logika ni čisto taka, kot ti želiš.
zaradi tega sem rekla, da bi bil mogoče za te pojave uporabiti nov označevalec
Nov označevalec ne bi ničesar prispeval k razumevanju.
No ta nekam mene intrigira, zanima, sem radovedna...
Lepo, to me resnično veseli. To je misel vsakega dobrega znanstvenika. Vendar ne smeš vztrajati v logiki, ki naravoslovju ni kos.
To nikakor ni podcenjevanje fizikalnih spoznanj, ki pa jih je vedno treba prevesti v jezik, v enigmo.
Enigma že je, enigma je narava sama. Strinjam se, da je potrebno prevajanje, ampak v kateri jezik? V katero razumevanje? V katero kulturo? Saj znanstveniki že danes prevajajo v jezik. Meniš, da bi se morala fizika prilagajati nivoju osnovnošolca?
In po drugi strani me preseneča, da ljudje nimajo nobenih težav s predstavami o bogu, duhovih, onostranstvu, nič zunaj vesolja pa jim povzroča take probleme.
Se opravičujem za off topic.