Naj bo učenje
Objavljeno: 19.5.2006 22:34
Ste že opazili, da so nekatere stvari postavljene tako togo, da se pod nobenim pogojem ne želijo spremeniti. Vsaj tako kaže. Ja, saj se uvajajo novosti, a te ne olajšajo stvari, ampak jih včasih celo poslabšajo. Sprašujem se kdo vso stvar vodi, jo preverja in nasploh skrbi, da je vse OK? Govorim o obstoječem šolskem sistemu in posledicam.
Čisto vsa stvar je zgrešena!
Sprva, v tem sistemu podajanja snovi, niso upoštevane različne osebnosti otrok. Prav tako vsi ne dojemamo stvari na enaki način. Nekaterim leži matematika, drugi so boljši v pisanju spisov,... Zelo velik problem, ki se opazi v višjih razredih, še bolj pa v srednji šoli in na faksu je, da učitelji niso naučili šolarjev logičnega razmišljanja. Prav tako se jih ne uči povezovanja snovi (mogoče tudi zaradi preozkega znanja učiteljev?). In ko poštevanka ne dela več težav (ker jo znamo na pamet), pride do problema, kako ''obrniti'' račun, kako izničiti ulomek, kaj sploh počne enačaj???? Ja saj so vse povedali v šoli, ampak niso obrazložili.
Danes, ko se vrača trend - delaj kolikor se da(in ne samo 8ur, kot je v pogodbi), da si lahko šef maže roke, je vse manj časa ko se lahko starši posvetijo svojim otrokom in jim pomagajo med drugim tudi glede šole. Verjemite iz svojih izkušenj vam pravim, da v glavah osnovnošolcev prihaja do zmede. Potem se tu pojavi fizika, kjer pa moraš pokazati tudi znanje iz matematike na bolj praktičen način in nastane tema.
Ne smemo učiti ljudi učenja na pamet, ampak razmišljanja!
Druga stvar: Kateri idijot, si je izmislil nivojski pouk?!?
To so leta, ko prihaja otrok v puberteto in se išče. Veliko jih je tudi sramežljivih in nesigurnih vase. Še več je takih, ki jih sploh ne zanima učenje, ker se izvaja prisilno in brez nagrade.
In zgodi se, da učence razdelijo v skupine kjer dajo na kup najboljše, na drugi kup pa cvekarje. Vse skupaj je narejeno pod pretvezo, da se tako oblikovani skupini lažje posvetiti in jim nuditi NJIM primernejše znanje. IDIOTIZEM!!!! Iz svojih izkušenj - to ne deluje! Tisti pridni še vedno pridno delajo, medtem ko manj pridni še bolj ''favlirajo''. Pa še v slabših skupinah so ponavadi slabši učitelji. Prav bi bilo najti nekaj tistega, kar bi pritegnalo tudi slabše učence (kar ne pomeni tudi bolj butaste, ali manj sposobne) - govorim o navdihu. Krivda je tudi na strani učiteljev, ki so zavestno sprejeli to odgovornost podajanja znanja, ki se ne konča pri piki na koncu knjige, ampak bi moralo segati bolj obširno in življenjsko. Lahko bi učili zavzeto, ustvarjalno in zanimivo, ne pa zdolgočaseno in na način: ''samo da zdrdram kar morem, saj me boli k...c''.
Ah, pa smo že pri mali maturi. Kam se bo otrok vpisal, če se bo lahko in kaj ga bo veselilo, če sploh še premore vsaj malo zagnanosti in volje? Srednja šola. Prejšne napake glede kako učiti, se ponavljajo. Veliko srednješolcev jih še po zaključku ne ve kaj bi počelo v svojem življenju. Kako le, saj še sebe in svojih želja ne poznajo. Premalo je povdarka na spoznavanju svoje osebnosti!
Matura kot zaključek vsega, pika na I in pokazatelj vsega znanja, je dragi moji zgodba zase. Polna katastrof, ki so potencirana na katastrofo! Ne samo, da se pojavljajo vprašanja, na katera še učitelji ne znajo odgovoriti. Štiri leta se učiš geografijo - primera radi. Poglobljeno geografijo! Ne se popravljam - se piflaš. Nato dobiš na maturi list z vprašanji, ki nimajo nobene zveze z učno snovjo!?! Še večji hec je, da sprašujejo po tvojem mnenju! Mislim, da je bilo nekaj podobnega kot: ''kako bi po tvojem mnenju spremenil nekaj in nekaj v mestu?'' Kako lahko sploh ocenijo kakršen koli odgovor na takšno vprašanje kot narobe? Če je mnenje je vedno pravilno, saj se ga ne jemlje kot dejstvo, ampak samo kot osebni premislek!
Vpis na fakulteto. Po vsem kar mora človek dati skozi v tem našem čudovitem sistemu in kamorkoli te je že vsa usoda pripeljala, si zdaj prilezel na faks. Seveda, kot 4 leta poprej, je vsemu botrovala pridnost v šokli in kot zaključek tisti čudni končni test znanja. Končno nekaj svobode? NE!
Ne moreš obiskovati več faksov na enkrat. Zakaj ne? Zakaj moram obiskovati predavanja, ali pouk v osnovni in srednji šoli, če imam svoj način učenja in potrebujem samo zapiske? Zakaj mi ne pustijo opravljati izpite višjih letnikov, saj sem imel občutek da ocenjujejo znanje in ne mojo udeležbo, ter kljukajo kje/kolikokrat sem že vse bil? Zakaj ocene zastarajo? Vedno sem predvideval, da so ocene odraz mojega znanja, ki pa ni omejeno na danes, ampak tudi na jutri. Če se moje znanje poveča, zakaj nebi temu primerno zrasla tudi ocena? Navsezadnje je veliko pogojeno tudi z višino ocene.
Zakaj ne podpirati ljudi k učenju, ampak jim oteževati življenje?
O, ja! Skoraj bi pozabil. Učenje tujih jezikov je prava komedija. Kako pričakujejo da karkoli potegneš iz tistih pisanic, ki jim pravijo knjige in dvakratnega poslušanja angleža posnetega na avdio kaseti? Raje namestite TV na tuj program, se boste več naučili.
Ampak so predrzni... Na zaključnem ti dajo pri angleščini snov, ki je par stopenj nad tem kar učijo. Kako za boga, če smo se učili: ''my name is'' in ''I live in'', ter podobne!!! Kar na enkrat pa si primoran pisati cele stavke v angleščini in jih sestaviti v zgodbo, ki ima rep in glavo. Da ne omenim, da učenec popravlja učitelja, ker slednji ni najbolje razumel vprašanja ki se je navezovalo na prebrano zgodbo. Ja saj drugi v razredu tudi niso vedeli, ampak učitelj pa le ni kar tako tam, da zabuši svoje dopoldneve.
Pisanje spisov... Ocena je postavljena skoraj opopolnoma na podlagi osebnega mnenja učitelja. Resnično, da se ocenjujejo pravopisne napake. Ampak takrat ko so te minimalne in je ocena še vedno samo 2?
Pisanje esejev... V zadnjih letih srednje šole sem večkrat prišel navzkriž s profesorico, ker se nisva strinjala glede sporočila knjige. One je trdila eno jaz in jaz drugo - še zdaj me ne pozdravlja:) Tudi moji eseji ji niso pasali. Saj priznam, nimam pisarske žilice, ampak prmejduš da sem imel prav glede sporočila Sartra. Sem preveril, je pisalo tako v spremni besedi neke druge knjige, katere verjetno profesorica ni prebrala.
Odnos med učiteljem in učencem. Sploh se ne bom spuščal v to.
Ljudje! Potrebno je znati kako učiti. Otroci potrebujejo pravilni pristop in nekoga, ki jim je sposoben približati učeno snov. Učenje bi moralo biti kot igra, saj navsezadnje se v šoli naučimo same zanimive stvari. Zaustaviti se nebi smeli samo pri učnih snoveh, teh golih dejstvih, kateri brez diha stvarnosti ne pomenijo ničesar. Človek se mora ponovno združiti z naravo. Ljudi je potrebno naučiti živeti. Morali bi se učiti kako je biti zadovoljen v svojem telesu, s vsem kar si in to ni malo, ali nepomembno. Podučiti, kako izraziti svoje mnenje in ideje. Učenje se mora nadaljevati z vključevanjem celotne družbe, saj primanjkuje primernega obnašanja in tiste človečnosti po kateri hrepenimo. Učiti se začnemo, ko prvič z nedolžnimi očmi pogledamo v svet. Ko uzremo svoja starša, ki jima primanjkuje časa in odgovornost prepuščata svetu mtvja in teen revij.
Problemov se lahko rešimo samo, če jih zatremo že na začetku. Torej dovolimo otrokom srečno otroštvo in zdravi, ter pravični razvoj v odraslo osebo, katera bo v ponos staršem in najpomembnejše - naj bo v ponos samemu sebi.
Čisto vsa stvar je zgrešena!
Sprva, v tem sistemu podajanja snovi, niso upoštevane različne osebnosti otrok. Prav tako vsi ne dojemamo stvari na enaki način. Nekaterim leži matematika, drugi so boljši v pisanju spisov,... Zelo velik problem, ki se opazi v višjih razredih, še bolj pa v srednji šoli in na faksu je, da učitelji niso naučili šolarjev logičnega razmišljanja. Prav tako se jih ne uči povezovanja snovi (mogoče tudi zaradi preozkega znanja učiteljev?). In ko poštevanka ne dela več težav (ker jo znamo na pamet), pride do problema, kako ''obrniti'' račun, kako izničiti ulomek, kaj sploh počne enačaj???? Ja saj so vse povedali v šoli, ampak niso obrazložili.
Danes, ko se vrača trend - delaj kolikor se da(in ne samo 8ur, kot je v pogodbi), da si lahko šef maže roke, je vse manj časa ko se lahko starši posvetijo svojim otrokom in jim pomagajo med drugim tudi glede šole. Verjemite iz svojih izkušenj vam pravim, da v glavah osnovnošolcev prihaja do zmede. Potem se tu pojavi fizika, kjer pa moraš pokazati tudi znanje iz matematike na bolj praktičen način in nastane tema.
Ne smemo učiti ljudi učenja na pamet, ampak razmišljanja!
Druga stvar: Kateri idijot, si je izmislil nivojski pouk?!?
To so leta, ko prihaja otrok v puberteto in se išče. Veliko jih je tudi sramežljivih in nesigurnih vase. Še več je takih, ki jih sploh ne zanima učenje, ker se izvaja prisilno in brez nagrade.
In zgodi se, da učence razdelijo v skupine kjer dajo na kup najboljše, na drugi kup pa cvekarje. Vse skupaj je narejeno pod pretvezo, da se tako oblikovani skupini lažje posvetiti in jim nuditi NJIM primernejše znanje. IDIOTIZEM!!!! Iz svojih izkušenj - to ne deluje! Tisti pridni še vedno pridno delajo, medtem ko manj pridni še bolj ''favlirajo''. Pa še v slabših skupinah so ponavadi slabši učitelji. Prav bi bilo najti nekaj tistega, kar bi pritegnalo tudi slabše učence (kar ne pomeni tudi bolj butaste, ali manj sposobne) - govorim o navdihu. Krivda je tudi na strani učiteljev, ki so zavestno sprejeli to odgovornost podajanja znanja, ki se ne konča pri piki na koncu knjige, ampak bi moralo segati bolj obširno in življenjsko. Lahko bi učili zavzeto, ustvarjalno in zanimivo, ne pa zdolgočaseno in na način: ''samo da zdrdram kar morem, saj me boli k...c''.
Ah, pa smo že pri mali maturi. Kam se bo otrok vpisal, če se bo lahko in kaj ga bo veselilo, če sploh še premore vsaj malo zagnanosti in volje? Srednja šola. Prejšne napake glede kako učiti, se ponavljajo. Veliko srednješolcev jih še po zaključku ne ve kaj bi počelo v svojem življenju. Kako le, saj še sebe in svojih želja ne poznajo. Premalo je povdarka na spoznavanju svoje osebnosti!
Matura kot zaključek vsega, pika na I in pokazatelj vsega znanja, je dragi moji zgodba zase. Polna katastrof, ki so potencirana na katastrofo! Ne samo, da se pojavljajo vprašanja, na katera še učitelji ne znajo odgovoriti. Štiri leta se učiš geografijo - primera radi. Poglobljeno geografijo! Ne se popravljam - se piflaš. Nato dobiš na maturi list z vprašanji, ki nimajo nobene zveze z učno snovjo!?! Še večji hec je, da sprašujejo po tvojem mnenju! Mislim, da je bilo nekaj podobnega kot: ''kako bi po tvojem mnenju spremenil nekaj in nekaj v mestu?'' Kako lahko sploh ocenijo kakršen koli odgovor na takšno vprašanje kot narobe? Če je mnenje je vedno pravilno, saj se ga ne jemlje kot dejstvo, ampak samo kot osebni premislek!
Vpis na fakulteto. Po vsem kar mora človek dati skozi v tem našem čudovitem sistemu in kamorkoli te je že vsa usoda pripeljala, si zdaj prilezel na faks. Seveda, kot 4 leta poprej, je vsemu botrovala pridnost v šokli in kot zaključek tisti čudni končni test znanja. Končno nekaj svobode? NE!
Ne moreš obiskovati več faksov na enkrat. Zakaj ne? Zakaj moram obiskovati predavanja, ali pouk v osnovni in srednji šoli, če imam svoj način učenja in potrebujem samo zapiske? Zakaj mi ne pustijo opravljati izpite višjih letnikov, saj sem imel občutek da ocenjujejo znanje in ne mojo udeležbo, ter kljukajo kje/kolikokrat sem že vse bil? Zakaj ocene zastarajo? Vedno sem predvideval, da so ocene odraz mojega znanja, ki pa ni omejeno na danes, ampak tudi na jutri. Če se moje znanje poveča, zakaj nebi temu primerno zrasla tudi ocena? Navsezadnje je veliko pogojeno tudi z višino ocene.
Zakaj ne podpirati ljudi k učenju, ampak jim oteževati življenje?
O, ja! Skoraj bi pozabil. Učenje tujih jezikov je prava komedija. Kako pričakujejo da karkoli potegneš iz tistih pisanic, ki jim pravijo knjige in dvakratnega poslušanja angleža posnetega na avdio kaseti? Raje namestite TV na tuj program, se boste več naučili.
Ampak so predrzni... Na zaključnem ti dajo pri angleščini snov, ki je par stopenj nad tem kar učijo. Kako za boga, če smo se učili: ''my name is'' in ''I live in'', ter podobne!!! Kar na enkrat pa si primoran pisati cele stavke v angleščini in jih sestaviti v zgodbo, ki ima rep in glavo. Da ne omenim, da učenec popravlja učitelja, ker slednji ni najbolje razumel vprašanja ki se je navezovalo na prebrano zgodbo. Ja saj drugi v razredu tudi niso vedeli, ampak učitelj pa le ni kar tako tam, da zabuši svoje dopoldneve.
Pisanje spisov... Ocena je postavljena skoraj opopolnoma na podlagi osebnega mnenja učitelja. Resnično, da se ocenjujejo pravopisne napake. Ampak takrat ko so te minimalne in je ocena še vedno samo 2?
Pisanje esejev... V zadnjih letih srednje šole sem večkrat prišel navzkriž s profesorico, ker se nisva strinjala glede sporočila knjige. One je trdila eno jaz in jaz drugo - še zdaj me ne pozdravlja:) Tudi moji eseji ji niso pasali. Saj priznam, nimam pisarske žilice, ampak prmejduš da sem imel prav glede sporočila Sartra. Sem preveril, je pisalo tako v spremni besedi neke druge knjige, katere verjetno profesorica ni prebrala.
Odnos med učiteljem in učencem. Sploh se ne bom spuščal v to.
Ljudje! Potrebno je znati kako učiti. Otroci potrebujejo pravilni pristop in nekoga, ki jim je sposoben približati učeno snov. Učenje bi moralo biti kot igra, saj navsezadnje se v šoli naučimo same zanimive stvari. Zaustaviti se nebi smeli samo pri učnih snoveh, teh golih dejstvih, kateri brez diha stvarnosti ne pomenijo ničesar. Človek se mora ponovno združiti z naravo. Ljudi je potrebno naučiti živeti. Morali bi se učiti kako je biti zadovoljen v svojem telesu, s vsem kar si in to ni malo, ali nepomembno. Podučiti, kako izraziti svoje mnenje in ideje. Učenje se mora nadaljevati z vključevanjem celotne družbe, saj primanjkuje primernega obnašanja in tiste človečnosti po kateri hrepenimo. Učiti se začnemo, ko prvič z nedolžnimi očmi pogledamo v svet. Ko uzremo svoja starša, ki jima primanjkuje časa in odgovornost prepuščata svetu mtvja in teen revij.
Problemov se lahko rešimo samo, če jih zatremo že na začetku. Torej dovolimo otrokom srečno otroštvo in zdravi, ter pravični razvoj v odraslo osebo, katera bo v ponos staršem in najpomembnejše - naj bo v ponos samemu sebi.