Strela in grmenje
Strela in grmenje
Kako najlazje dolocimo kje je "usekala" strela od trenutka ko jo zagledamo (svetlobo) do trenutka ko slisimo grmenje. Recimo da strela "useka" in 10 sekund za tem pa slisimo grmenje. Kako dalec od nas se dogaja neurje?
V primeru desetih sekund je razdalja približno 3,2 km. Odvisno, kako visoko se strela začne, kašno je ozračje. S tem dobiš približno razdaljo od mesta sprejetja zvoka do 1 faze strele, čisto pri oblaku). Neurje je ponavadi kar veliko, tako da ena točka v njej ne pove kaj dosti, kje so črni temnejši je lahko zaminivejše, če seveda ni nič.
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Prvi približek za hitrost zvoka je menda naredil Newton, kjer je upošteval, da se motnja širi izotermno. Enačba mu je dala drugačno številko kot poizkus. Dejansko se pa širi adiabatno, zato v najbolj enostavni enačbi nastopa izotermna stisljivost, oziroma kvocient spec. toplot.
\(c=\sqrt{\frac{\kappa RT}{M}}\)
Kjer je za zrak \(\kappa =1,4\) in masa kilomola zraka okoli 29 kg. Tako pri 20 stopinjah celzija dobimo takole hitrost:
\(c=\sqrt{\frac{1,4\cdot 8300 ~ \rm{J}\rm{K^{-1}}\cdot 293~ \rm{K}}{29 ~\rm{kg}}}=340~\rm{m/s}\)
\(c=\sqrt{\frac{\kappa RT}{M}}\)
Kjer je za zrak \(\kappa =1,4\) in masa kilomola zraka okoli 29 kg. Tako pri 20 stopinjah celzija dobimo takole hitrost:
\(c=\sqrt{\frac{1,4\cdot 8300 ~ \rm{J}\rm{K^{-1}}\cdot 293~ \rm{K}}{29 ~\rm{kg}}}=340~\rm{m/s}\)
Iz trajanja grmenja, to je tisti zvok "keglanja", lahko oceniš dolžino strele. Seveda pri tem moraš paziti na odmev. Z malo matematične telovadbe lahko oceniš višino oblaka, privzameš, da je strela ravna.
Še zakaj slišimo tišino pred pokom (ka-buum), tudi pri petardah je tako, naš slišni aparat je zaradi prenasičenja- saturacije za trenutek gluh.
Še zakaj slišimo tišino pred pokom (ka-buum), tudi pri petardah je tako, naš slišni aparat je zaradi prenasičenja- saturacije za trenutek gluh.