Kvarkadabra forum

Pozdravljeni,

predstavljam si, da ima ozon večjo gostoto od ostalih plinih v zraku, zato se pojavlja v večjih koncentracijah v nižinah.

Vendar zakaj pa ozon, ki je visoko v ozračju in nas varuje pred UV sevanjem ne pade na tla?

Morda se kaj navezuje na to, da so pač na visoki višini pogoji drugačni (temperatura, pritisk) in na visoki višini ne drži več, da ima ozon večjo gostoto od ostalih plinov v svoji okolici.

Lp, Andrej

Ozon je zelo nestabilna molekula (njena razpolovna doba je zelo kratka: manj kot eno uro), zato so njegove najvišje koncentracije tam, kjer nastaja. Ozonski plašč visoko v atmosferi je obstojen zato, ker ozon neprestano nastaja preko cepitve molekul kisika s strani UVC žarkov. Ker ozon razpade nazaj v kisik, gre v bistvu za ravnotežno reakcijo.

Ozon v nižavah pa nastaja drugače: iz polutantov (CO, VCO, NOx), ki so večinoma človeški izpusti, preko fotokemičnih reakcij. Njegova koncentracija je spet najvišja tam, kjer nastaja oz. kjer so koncentracije polutantov najvišje.

Ostaja še odprto vprašanje, kaj bi bilo, če bi ozon bil obstojna molekula? Najbrž bi bilo podobno kot s CO2, ki ima podobno molsko maso (44 g/mol) kot ozon (48 g/mol). Kljub temu, da je kisik (32 g/mol) lažji od CO2, se slednji ne zadržuje na dnu. Razlog za to je, da so obstojni plini v zraku dobro "premešani".

shrink napisal/-a:Ozon je zelo nestabilna molekula (njena razpolovna doba je zelo kratka: manj kot eno uro), zato so njegove najvišje koncentracije tam, kjer nastaja. Ozonski plašč visoko v atmosferi je obstojen zato, ker ozon neprestano nastaja preko cepitve molekul kisika s strani UVC žarkov. Ker ozon razpade nazaj v kisik, gre v bistvu za ravnotežno reakcijo.

Ozon v nižavah pa nastaja drugače: iz polutantov (CO, VCO, NOx), ki so večinoma človeški izpusti, preko fotokemičnih reakcij. Njegova koncentracija je spet najvišja tam, kjer nastaja oz. kjer so koncentracije polutantov najvišje.

Ostaja še odprto vprašanje, kaj bi bilo, če bi ozon bil obstojna molekula? Najbrž bi bilo podobno kot s CO2, ki ima podobno molsko maso (44 g/mol) kot ozon (48 g/mol). Kljub temu, da je kisik (32 g/mol) lažji od CO2, se slednji ne zadržuje na dnu. Razlog za to je, da so obstojni plini v zraku dobro "premešani".

Razlog mogoče, da je pri tleh žveplenih primesi dosti več kot višje

Preden nakladaš, se informiraj o osnovah, trol: težji plini se zadržujejo na tleh le po izpustu, nato se zaradi disperzije molekul in drugih vplivov (npr. vetrovi) enakomerno razporedijo.

shrink napisal/-a:Preden nakladaš, se informiraj o osnovah, trol: težji plini se zadržujejo na tleh le po izpustu, nato se zaradi disperzije molekul in drugih vplivov (npr. vetrovi) enakomerno razporedijo.

Drži pa tudi, da molekule razpadajo tudi pod pritiskom, denimo nadmorske višine itd

stream napisal/-a:

shrink napisal/-a:Preden nakladaš, se informiraj o osnovah, trol: težji plini se zadržujejo na tleh le po izpustu, nato se zaradi disperzije molekul in drugih vplivov (npr. vetrovi) enakomerno razporedijo.

Drži pa tudi, da molekule razpadajo tudi pod pritiskom, denimo nadmorske višine itd

A, dej, nehi, no: zračni pritisk z nadmorsko višino pada, molekule plina pa zaradi pritiska ne razpadejo, kot si ti naivno predstavljaš.

shrink napisal/-a:

stream napisal/-a:

shrink napisal/-a:Preden nakladaš, se informiraj o osnovah, trol: težji plini se zadržujejo na tleh le po izpustu, nato se zaradi disperzije molekul in drugih vplivov (npr. vetrovi) enakomerno razporedijo.

Drži pa tudi, da molekule razpadajo tudi pod pritiskom, denimo nadmorske višine itd

A, dej, nehi, no: zračni pritisk z nadmorsko višino pada, molekule plina pa zaradi pritiska ne razpadejo, kot si ti naivno predstavljaš.

Kdo ga je pa skiciral po nadmorski višini kar naenkrat spet? So pa primesi, ki razpadejo,
o takšnih in drugačnih s podobnimi temami, ki ti niso ravno jasne, se vprašam o čem ti sploh razlagaš na forumu, če preproste rešitve iz enačbe ne podaš na pravi način? Kaj je smisel? Premisli pa se včlani v kakšno naravoslovje raje

O čem spet nakladaš, trol? Vsakomur naravoslovno izobraženemu je jasno, da zračni pritisk z nadmorsko višino pada in da pritisk ne povzroča razpada molekul ne plinov, ne primesi.

Zato niso jasne stvari kvečjemu tebi in ti tudi ne more biti jasno, kaj se razlaga na forumu in kakšne so npr. pravilne rešitve enačb.

Premisli pa raje sam, kako s svojimi imbecilnimi oglašanji izpadeš na tem forumu; da ti ne bo pretežko: kot trol z nizkim IQ.

shrink napisal/-a:O čem spet nakladaš, trol? Vsakomur naravoslovno izobraženemu je jasno, da zračni pritisk z nadmorsko višino pada in da pritisk ne povzroča razpada molekul ne plinov, ne primesi.

Zato niso jasne stvari kvečjemu tebi in ti tudi ne more biti jasno, kaj se razlaga na forumu in kakšne so npr. pravilne rešitve enačb.

Premisli pa raje sam, kako s svojimi imbecilnimi oglašanji izpadeš na tem forumu; da ti ne bo pretežko: kot trol z nizkim IQ.

Veliko veze ima naravoslovje s pritiskom, ja.

Če bi ti dojel vse to se nebi toliko obremenjeval s tem vsem.

Potem pa še neveš kaj za boga sploh govoriš, z mano ne govoriš, no razloži... kakšen imaš pa IQ?

Joj, joj, joj, trol, a si ti sploh prilezel do 7. ali 8. razreda OŠ, kjer se učijo o fiziki? Če bi, bi najbrž vedel, da je pritisk (tlak) fizikalna količina, fizika pa del naravoslovja.

shrink napisal/-a:Joj, joj, joj, trol, a si ti sploh prilezel do 7. ali 8. razreda OŠ, kjer se učijo o fiziki? Če bi, bi najbrž vedel, da je pritisk (tlak) fizikalna količina, fizika pa del naravoslovja.

Ja najbolje bo, da grem nazaj vprašat in prvo in drugo, nevem res.

stream je napisal:

Kdo ga je pa skiciral po nadmorski višini kar naenkrat spet? So pa primesi, ki razpadejo,
o takšnih in drugačnih s podobnimi temami, ki ti niso ravno jasne, se vprašam o čem ti sploh razlagaš na forumu, če preproste rešitve iz enačbe ne podaš na pravi način? Kaj je smisel? Premisli pa se včlani v kakšno naravoslovje raje

stream napisal/-a:

shrink napisal/-a:Joj, joj, joj, trol, a si ti sploh prilezel do 7. ali 8. razreda OŠ, kjer se učijo o fiziki? Če bi, bi najbrž vedel, da je pritisk (tlak) fizikalna količina, fizika pa del naravoslovja.

Ja najbolje bo, da grem nazaj vprašat in prvo in drugo, nevem res.

Ja, najbolje bo, da se obrneš na kakšnega kratkohlačnika.

shrink napisal/-a:

stream napisal/-a:

shrink napisal/-a:Joj, joj, joj, trol, a si ti sploh prilezel do 7. ali 8. razreda OŠ, kjer se učijo o fiziki? Če bi, bi najbrž vedel, da je pritisk (tlak) fizikalna količina, fizika pa del naravoslovja.

Ja najbolje bo, da grem nazaj vprašat in prvo in drugo, nevem res.

Ja, najbolje bo, da se obrneš na kakšnega kratkohlačnika.

Koga? Bom jaz raje dolge hlače mel na sebi, kaj se tebi sanja nevem jaz res.

Izredno izobraževanje samo zate, trol:

SSKJ napisal/-a:kratkohlačnik kratkohláčnik -a m (a) ekspr. kdor nosi kratke hlače, navadno otrok: vaški kratkohlačniki; bosopetniki in kratkohlačniki / kratkohlačnik je prijokal domov otrok, deček