Roman napisal/-a: ↑27.5.2017 15:09
bargo napisal/-a: ↑27.5.2017 11:51
Če se dobro spomnim stojiš na stališču: "
Ljudje smo obsedeni s pomeni."?
Zakaj stališče? To je očitno dejstvo.
in če tako, sledi:
Ne sledi.
Seveda sledi in ker ne slediš moram pač osvetliti še nekaj sledi.
Roman napisal/-a:
Vidiš, v kamnu je že skrit pomen.
Ne, v kamnu ni nobenega pomena. Pomen si izmišljujejo tisti, ki so od pomena obsedeni. Del skale, njegovi atomi, vse to ni pomen kamna.
Tale odvojen kupček, smo vendar mi poimenovali kamen, nato smo ga z našo domišljijo razstavili na atome v abstrakten svetu, da bi preverili našo idejo in seveda domišljijo in veš kaj, presenetili smo sami sebe, saj smo ugotovili, da lahko celo razstavimo atome, ki jih pred tem ni bilo mogoče razstaviti.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:Včasih je cigara samo cigara.
Ja, in to ni njen pomen.
Vidiš, pomeni so obrnjeni k nam saj smo jih sami ustvarili, a ne?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:Po drugi strani pa, te spomnim še na Libeta.
Zakaj pa? Kakšno zvezo ima to s kakim pomenom? Libet samo utemeljeno ugotavlja, da je svobodna volja vprašljiv pojem.
Libert je del neke davno začete verige, ki pač preverja našo domišljijo in interpretacija teh njegovih dejstev, kot praviš TI, je samo del naše radovednosti, želje po vedeti.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:Torej, tvoja ugotovitev "Kdo bi vedel." in ne vprašanje, "Kdo bi vedel?" je globja, kot je videti na prvi pogled, a ne?
Hočeš reči, da ima globlji pomen? Vidiš, kam te pripelje obsedenost?
Veš, Albert se spet reži vendar to ti ni všeč in bom zamolčal njegovo izjavo ter raje uporabil Vojka, ki je izvolil napisati:
Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: Ne pretiravaj, sprva moraš priznati Jezusa kot zgodovinsko osebo ali pa mogoče osmisliti tole tvoje izvajanje/stališče:
Cilja si ne izmisliš, cilj JE. V genih naše vrste je radovednost in želja po spoznanju vsega (tudi za ceno izgona iz raja!)...
Vojko: To ne bi smelo biti pretežko.
Cilj (pa ne v teleološkem ampak v evolucijskem smislu!) je vse večje prilagajanje nenehno spreminjajočemu okolju, ergo veliko potomcev, ergo več genov v genskem poolu. To je veljalo dosledno dokler se ni pojavil najbolj 'nespecializirani specialist' ali če hočeš: specialist za nespecializacijo – H.s.s.
...
Ta vzorec se je ponavljal do pojava naše vrste. Naša vrsta je najbolj nespecializirana vrsta, saj je prilagojena na skoraj vse biotope.
Pa to ni glavna poanta! Glavna sprememba je zamenjava temeljne evolucijske paradigme:
človek je začel prilagajati okolje sebi.
Rock: V čem je razlika?
Vojko: Razlika je približno takšna kot med dnevom in nočjo. Teleologija je nauk poenostavljeno - ki svet dojema skozi sistem razmerij med sredstvi in namenom (ciljem). Tipičen primer takšnega gledanja so religiozna gledanja: človeka (in sploh vesolje) je bog ustvaril z določenim namenom (ciljem).
Teleologija je nauk poenostavljeno - ki svet dojema skozi sistem razmerij med sredstvi in namenom (ciljem). Tipičen primer takšnega gledanja so religiozna gledanja: človeka (in sploh vesolje) je bog ustvaril z določenim namenom (ciljem).
Na prvi pogled (pred-darvinistični pogled) se zdi, da tudi v evoluciji vlada neka biološka teleologija. Biološka funkcija čudnega poskakovanja (angl. stotting) antilop bi naj bila namenjena sporočanju plenilcu, da so bile opažene. Oči orla bi naj bile prirejene za ostro opazovanje z višine. Hidrodinamična oblika rib-roparic bi naj imela namen prehiteti plen, ipd.
Seveda v vsem tem ni nobenega 'namena': evolucijska prilagoditev je a posteriori rezultat, ne pa a priori zasledovanje nekega cilja. Prilagoditve, o katerih sem navajal primere spredaj, so lastnosti organizmov, ki so posledica naravne selekcije, ker pač opravljajo določene funkcije in tako povečujejo svoj reproduktivni uspeh.
Torej, s teleološkega vidika je evolucija slepa in nima nobenega vnaprej določenega namena (cilja).
Bargo: Evolucija je ohranjanja življenja, kar je njen prvi cilj, kar implicitno že sam ugotavljaš. Namreč, vse od pojava življenja se le to ohranja. Torej gre za neverjeten uspeh, proces ohranjanja je pripeljal do zavedanja, samozavedanja in celo poimenovanja tega dogajanja evoLucija, kar je itak čudež (po tvoji definiciji iz uvoda?! ) ali pa posledica neučinkovitosti kerubov, kakor vzameš.
Ostalo spada v temo "X" ali kot parabola po lordu Kelvinu: "There is nothing new to be discovered in physics now, All that remains is more and more precise measurement."
Zvenelo je tako logično, samo tako mimo, da bolj ne more biti. "Meriš, da izgubiš" pravi Bargo in lord Klevin zardeva.
Vojko: V petek, 27.4.1900, je lord Kelvin imel govor z naslovom:"Oblaki devetnajstega stoletja nad dinamično teorijo toplote in svetlobe«, ki ga je začel takole:
»The beauty and clearness of the dynamical theory, which asserts heat and light to be modes of motion, is at present obscured by two clouds.«
Dva oblačka, o katerih je govoril Kelvin, sta bila seveda nezmožnost zaznati svetlobni eter (negativen izid Michelson-Morleyevega poskusa in razumevanje sevanja črnega telesa (ultravijolična katastrofa).
Trdno je verjel, da bo z odstranitvijo teh dveh oblačkov konec fizike, ki bo le še 'zbiranje znamk'. Napori pri odstranjevanju teh oblačkov pa so prenovili fiziko v temelju.
Dobili smo dve teoriji, ki še danes opisujeta vesolje: Einsteinovo teorijo relativnost in kvantno mehaniko. Ti dve pa sta zakrili nebo z novimi črnimi oblaki: kvantno gravitacijo, nelokalnostjo, majhna vrednost kozmološke konstante, temna energija in materija.
Tako je Kelvin zažgal hišo, da bi si prižgal cigaro ...
Vojko, vidiš, kako odlično je bilo tole, kaj ne?