Vedež napisal/-a:Z obžalovanjem opazujem tvoje nesramno obrekovanje gospodov znanstvenikov, ki dajejo doprinos k boljšemu razumevanju fizikalnih pojavov in odkrivanjem novih z ustreznimi pristopi.
Če jim nisi sposoben na nežaljiv način obrazložiti svoje mnenje, potem jim pusti, da demokratično izrazijo svoje poglede s katerimi orjejo nove ledine v znanosti.
Se strinjam. Čestitam. Super.
Sprašujem pa se: je značaj Slovencev res tako nezrel?
(Sc., zakaj
večina tu mirno dopušča žalitve, laži, in vsiljevanja?)
-------------------------------
(Ne znamo pravilno ne agirati, ne reagirati.
Predvsem ne znamo na napako pravilno/civilizacijsko/običajno reagirati.
Pač pa predolgo prenašamo žalitve.
Če na žalitev odgovorimo, odgovorimo nesorazmerno/barbarsko.
Na primer, 2. sv. v.:
tedanjo monarhično Jugoslavijo so napadli Nemci, Italijani;
branili smo se, a klonili (odpor ni bil tako slab, kot razširja že desetletja komunistična lažniva propaganda: v resnici je odpor trajal slabo polovico časa, kot je zmogla
velesila Francija; ni bilo nobenega 'Blitzkriega'!);
monarhična Jugoslavija je podpisala kapitulacijo, začelo je veljati vojno pravo ob pogojih okupacije (prepovedan je bil oborožen odpor najrazličnejših 'band'; dopusten je bil le reguliran oborožen odpor s strani legalni oblasti, to je jug. kralja, in to se je tudi zgodilo; okupatorji pa so morali zagotoviti regulirano znosno življenje okupiranega prebivalstva, in to se je tudi zgodilo);
do tu so stvari potekale
normalno (ni bila Jugoslavija edina, ki je bila napadena - praktično ves svet je trepetal, in poskušal, da prestane fašistično in nacistično agresijo s
čim manj škode, ohranjajoč pri tem
moralno držo) (naj izpostavim le eno korekcijo: velika napaka je bil
vojaški udar srbskih pro-sovjetskih oficirjev, z izgovorom, da nasprotujejo pristopu k Trojnemu paktu [le-ta je imel tajni del], in je bil za podpisnico Jugoslavijo - kljub predhodemu zavlačevanju, kar je bilo narobe - relativno še vedno odličen!);
po Barbarossi (napad Hitlerja na SZ v juniju 1941) se je zaradi komunističnega zločinskega ravnanja začelo strahotno - a nepotrebno, in v korist sovjetskih boljševističnih teroristov - dodatno trpljenje slovenskega naroda;
in na koncu (zmaga Zaveznikov, poraz nacizma [in že prej fašizma]) so Titovi partizani (kot grupacija na strani zmagovalcev) izvedli še večji zločin (zmagovalci so imeli pravico, da glavne voditelje premagane strani [fašizma, nacizma] postavijo
pred sodišče - toda dejanska reakcija je bila barbarska:
'fojbe', ezuli, umori ujetnikov, zaplemba civilnega premoženja poražene strani);
in posledica:
prebivalstvo Slovenije je zopet trpelo:
zaradi omenjene zaplembe civilnega premoženja poražene strani smo prejeli le minimalno vojno odškodnino,
politično pa smo osvoboditev zmogli doseči šele l. 1991.
Nauk, če ponovim:
potrebno je pravilno agirati in reagirati; za vsako napako se sc. plača cena - čim večja napaka, tem višja cena.)