Potovanje po vesolju

[Gost]

Z antimaterijo bi se dalo kar hitro potovati (če bi je imeli zadosti), vendar še vedno ne tako hitro kot svetloba. Morali bi najti luknje ali pa bližnjice v prostor-času, če ne bi do drugih galaksij potrebovali milijone let

[Franko]

To je res, vendar še ni znano ali take luknje, ki bi omogočale prehode, sploh obstajajo.

[morphoid]

Kaj če bi si poskušali predstavljati težnost nekoliko več od samo ukrivljenosti v prostor-času.Naprimer, da je težnost v resnici vrtinec v prostor-času...svetloba se ukrivlja...Večja kot je masa telesa globlji je vrtinec v notranjost prostora...Malo pa še sami napnite možgančke.

[Pentium]

Morphoid, čeprav je to FIzika in ne FIlozofija, imaš prav. Črne luknje naj bi bile v resnici luknje v prostor-času, torej kot vrtinec, ki nima dnesa impak ima spodaj luknjo. obstajajo domneve, da bi se lunji 2 črnih lukenj povezali (v višji dimenziji).

Manjdimenzionalno:
imamo raztegljiv kos blag in ga zvijemo po sredini za 180°. če potem na vsakem od krakov naredimo luknjo(oz. lijak), ki ponazarja črno luknjo, lahko konca teh lukenj povežemo. Tako imamo medgalaktično povezavo.

[morphoid]

Pentium nekoliko napčno si predstavljaš določene stvari.

[Gost]

Franko: "Povsod je prisotna antimaterija"

.. ja zakaj bi jo (antimaterijo) vozili v vesolje, če je že tam
po mojem enostavno (še) ne znamo narediti motorja ki bi jo znal izkoriščati

.. v nadaljevanju pa pišete da ne bi prišli zelo, zelo daleč v globino vesolja
zaenkrat bi se jaz zadovoljil z našo "bližnjo" okolico

Sky

[Franko]

Gost to ni res. Ta citat se je nanašal na warp pogone. Gre se zato da so tisti warp pogoni, ki sem jih na kratko opisal, na osnovi antimaterije, ne da je v vesolju antimaterija. Kot sklepas iz ostalih postov, antimaterija reagira z materijo v trenutku, tako da je v obicajnem vesolju ni(v tem, ki ga poznamo mi).

[Pentium]

Kako si pa ti predstavljaš te stvari, morphoid?

[kartako]

Jaz bi se pa stvari lotil z drugega konca. Ker ne kaže da bi lahko človeški organizem potoval hitreje kot recimo polovico svetlobne hitrosti je potrebno najprej raziskati s programiranimi ladjami brez posadke, kje sploh so zvezde ki imajo vsaj za silo spodobne planete, potem se bo treba naučiti terraformirati Venero, biti pazljiv pri terraformingu Marsa, na žalost se mi zdi da bo v prihodnosti uporabljena genska tehnologija, da bomo dobili gene od medveda da bomo lahko prespali dolgo potovanje, ter od kakšnih drugih živali za vzdržljivost, da ne govorim da bo že na Marsu potrebno uporabljati spremenjene rastline. Torej v knjigi Skrivnost vesolja piše da bodo če se prej ne bomo uničili ljudje vsako generacijo osvojili novi zvezdni planet in tako naprej do osvojitve vseh spodobnih planetov v Galaksiji.(ker se samo jate galaksij ne odaljuje medsebojno s skoraj svetlobno hitrostjo bomo pač naselili le našo galaksijo in sosednje-kaj čmo) Baje je človeštvo tako osvajalo morsko obalo in v deset tisoč letih naselilo celoten planet- čas je pač relativna stvar.

[Pentium]

Se strinjam. Končno bi vesoljski program, ki v Ameriki (kjer je največ $)sploh nima več podpore, naredil nekaj koristnega.

Če bi američani prekršili (ali pa preklicali) tisti sporazum o neuporabi jedrskega orožja v vesolju in naredili ladjo na jedrski pogon (narejenih je že več takih motorjev) bi nekaj ljudi prišlo do Marsa v 2 mesecih. To ni veliko, čeprav je še vedno počasneje od antimaterije. Bolj bi potrebovali terraforming, da bi se naselili na Marsu (ali pa malo težje na Veneri, Titanu ali Evropi).

Osvajanje novih zvezdnih sistemov pa brezpogojno zahteva antimaterijo ali pa še kaj boljšega.

Za druge galaksije pa bomo brez ukrivljanja prostora ali časovnega potovanja potrebovali še vedno preveč časa.

[kartako]

Poanta je v tem da bi se tudi živo človeško telo preselilo in ne le duh. Sedaj berem da je zvezda oddaljena deset svetlobnih let polna planetov in za to pot bi baje danes potrebovali sto let da pridemo do tam, čez leta pa po mojem skromnem občutku prej kot v dvajsetih letih ne bomo prišli. Hipotetično bi se potem nova civilizacija naselila na oddaljenem planetu ki je deset svetlobnih let daleč, od nas pa torej dvajset in tako naprej v naslednjih 100 000 letih recimo, ker že za terraforming Marsa bi baje ob današnjem znanju, ko moramo biti še previdni da ne naredimo kakšne neumnosti, potrebovali 100 do 1000 let. Pri terraformingu Venere je problem ker ne moraš delati poskusov v laboratoriju, vendar je Venera najbolj podobna zemlji zato bo slej ko prej raziskana in po mojem naseljena. Pri Titanu sem pa bral da bi ob segrevanju atmosfero odpihnilo zaradi ubežne hitrosti ker je ta luna premajna da bi imela gravitacijo dovolj močno, po drugi strani sem pa v čisto resni ameriški odaji gledal da bi naselili Evropo čeprav ima manjšo maso.(mogoče bi lahko naselili le morje kaj jaz vem)
Adijo

[Pentium]

čez leta pa po mojem skromnem občutku prej kot v dvajsetih letih ne bomo prišli.

To si malo nerazumljivo napisal, na vem kaj si s tem mislil.

Pri teh potovanjih pa je še ena zanimiva stvar:

Najprej so poslali Pioneerja, nato Voyagerja, ki sta ju prehitela. Če bi sedaj poslali npr. ionsko ladjo, bi ta kmalu prehitela vse štiri. Če za njo pošljemo (čez nekaj 10 let) še antimaterijsko-jedrsko (kombiniran pogon, npr. AIM ali ACMF) in za njo še čisto antimatreijsko, pač v skladu z razvojem, bi verjetno do najbližje zvezde najprej prišla tista, ki smo jo poslali nazadnje in je tudi najhitrejša.

zato se pred razvojem antimaterijskega pogona ne splača pošiljati ladij (niti sond) do drugih zvezd.

Po mojem bi najprej terraformirali Venero in Mars, ker sta tudi najbližja. Vendar je to zapleten postopek, Biosfera je bila čisto ponesrečena.

[kartako]

Mislil sem da razdaljo deset svetlobnih let ne bomo prešli hitreje kot v dvajset zemeljskih letih pa še to bo minilo precej časa do takrat. Vmes je pa treba razmišljati o terraformingu in se podati na pot z brepilotnimi ladjami ker za ljudi bo že še čas če se ne bomo sami pobili. Če bi pa odlašali saj to je brez veze ker bo naslednja generacija boljša, bi bili zdaj še v kameni dobi in Kolumb ne bi odkril Amerike. To je zelo nazorno pri PC računalnikih, ko je vsake pol leta že zastarel.
cao

[Pentium]

Ja mislil sem samo reči da se zdaj ne splača pošiljati sonde do zvezd, ker bi potrebovala nekaj 1000 let, bolje da počakamo na pogon, ki jo tja pripelje v manj kot 100 letih, da bo še razumno čakati na podatke.

Zdaj, ko razvijajo ionski, jedrski in še antimaterijski pogon (čeprav zanj ni dovolj goriva) pa je brez veze pošiljati sonde na raketni pogon, če bi sploh prišle do tam.

Ampak tudi tu se pojavi problem: Za majčkeno sondo, ki potem čez nekaj let leti ven iz našega Osončja, potrebujemo ogromno raketo, da jo spravi 1000 km do orbite. To je čista potrata, dokler ne najdemo učinkovitejšega načina. Zato so se dobro spomnili X-prize.

[Vedež]

Bral sem, da so ljudje ali nekaj podobnega potovali po vesolju že pred 70 milijoni let.

Sicer pa se pridružujem mnenju avtorja včerajšnjega članka v Delu, priloga Znanost, ki piše o navideznem vesolju v katerem živimo (preberite).

Četorej smo navidezno na Zemlji, potem smo lahko v vsakem trenutku navidezno tudi kjerkoli drugje v vesolju, le razumeti je problem, ki ga moramo rešiti.

Potovanje po vesolju je v nas samih, načrti o transportnih sredstvih, gorivih ter načinu vožnje nas ne bodo daleč pripeljali.