Kvarkadabra forum

No mene zanima neka stvar, pa drugač ne vem kje na forumu bi jo napisal..
Če kdo ve kateri je najboljši toplotni izolator (stiropor, steklena volna..) Pa tud če kdo ve enačbo za izračun toplotne prevodnosti teh snovi..
(tega ne rabim za hišo, temveč me samo zanima, da ne bko mislo kaj )

Ce govoris samo o prevajanju, potem je zagotovo najboljsi izolator vakuum

Izracunati lambde za te snovi, ki si jih nastel, se po mojem ne da, ker je prevec komplicirana sestava, pa ujet zrak, vlakna, anizotropija... Izracunati se ga da razmeroma enostavno za idealno kovino, samo to ti najbrz ne pomaga dosti.

za vakuumom, aerogel
http://en.wikipedia.org/wiki/Aerogel

http://en.wikipedia.org/wiki/Insulation ... insulation

Tale aerogel je zanimiv, sam verjetn ni v prodaji na široko.
Ka pa če damo v stiropornato škatlico telo ki ima temp. 0 °C, to lepo zapremo s stiroporjem kolikor se da. Zunaj pa je temp. 10 °C (temp. sm si zmislo, ni važn lahk je tud obratn), zdaj me pa zanima kak dolg bi se obdržala temp. telesa v izolirani škatlici. Verjetno tud za to ni preprosta enačba, sam če bi se dal vsaj ocenit. Tisto enačbo toplotnega prevajanja za kovine sm gledo, vendar mislim da pol res ne pride v poštev za bolj komplicirane snovi.

Matematicno gledano bo temperatura notri vedno vecja kot zunaj. Ce predpostavis da je telo majhno oz. da se po njemu toplota neskoncno hitro prenasa, to je da je skozi celo telo enake temperature, je resitev enacbe enostavna:
\(T=T_k+(T_0-T_k)e^{-\frac{t}{\tau}}\)
\(T_k\) zunanja (koncna) temperatura
\(T_0\) zacetna temperatura telesa
\(\tau\) konstanta, cas v katerem pade temperaturna razlika na \(e^{-1}\approx 0.37\), predvsem odvisna od toplotne kapacitete vzorca in toplotne prevodnosti sten.
Za komplicirana telesa moras stvar racunalnisko simulirati (resevanje difuzijske enacbe), vendar je rezultat vsaj konceptualno podoben. Upostevati je treba tudi toplotno prehodnost meje dveh materialov.

Da malo posplosim zadnji post: gostota energijskega toka skozi dano steno dj=-lambda*dT/s, kjer je lambda koeficient toplotne prevodnosti, dT tempertaturna razlika med dvema tockama in s razdalja med tema tockama. To potem integriras in dobis enacbo napisano prejle. No, upostevas se, za koliko se je zmanjsala energija zaprtega sistema (tu nastopi toplotna kapaciteta) in to je to. Integral velja v splosnem, se pa lepo poenostavi v primeru tanke ravne stene, recimo.

Za zapletene snovi se lambde ne racuna, ampak izmeri.