Vprašanje; avtomobilska nesreča

[NotMe]

Prvo vsem lep pozdrav!
Sem sem se prijavil samo iz enega samega razloga ki me teži. Danes smo imeli neko debato kaj je slabše ali priletiš z avtomobilom v steno ali v nasprotno vozeče vozilo z enako maso in enako hitrostjo! Kje je pospešek "tvoje" glave v volanski obroč večji, tako rekoč kje bi bil na slabšem? Glede na mojo logiko je v obeh primerih enako kajti vstaviš se v istem času/poti in glede na to je pospešek tvoje glave enak... je to res ali ne?

V naprej hvala za pomoč.

LP
Miha

[Popotnik]

Zdi se mi, da imaš prav (pozabil si še napisati pogoj, da mora biti sosednji avto iste znamke oz. če smo natančni, trk bi moral zgledati zrcalno simetričen, zrcalo bi predstavljalo steno). Primer me malce spominja na električni naboj nekje nad prevodno in ozemljeno ploščo ali pa na tokovnice tekočine ob steni.

[NotMe]

To sem res pozabil omenit da! Mogoče še kdo prepričan za katero koli od možnosti? Se kaj spremeni če vzamemo v misel da se nič ne deformira (avto, stena)?

[Popotnik]

No saj, tu sem tudi predpostavljal, da se stena sploh ne deformira. Kar se pa avta tiče, je pa tak, da se morata oba enako deformirati.

[qg]

Ena podrobnost: pri trku dveh avtomobilov je hitrost dvakrat večja. Seveda pa je potrebno upoštevati, koliko energije se porabi za deformacijo enega ali dveh avtomobilov.

[shrink]

To sem res pozabil omenit da! Mogoče še kdo prepričan za katero koli od možnosti? Se kaj spremeni če vzamemo v misel da se nič ne deformira (avto, stena)?

Če zadevo idealiziramo na neprožni trk, potem sta primera identična. V obeh primerih gre namreč za enako spremembo gibalne količine avtomobila (v katerem se voziš):

1. primer (čelni trk dveh avtomobilov mase \(m\) s hitrostjo \(v\)):

\(mv-mv=2mv' \Rightarrow v'=0\),

\(\Delta G=m(v-v')=mv\).

2. primer (trk avtomobila mase \(m\) s hitrostjo \(v\) v steno mase \(M\)):

\(mv=(M+m)v' \Rightarrow v'=v(\frac{1}{1+\frac{M}{m}})\)

\(M\) je masa stene, ki je v primerjavi z maso avtomobila \(m\) zelo velika. V gornjem izrazu mora torej iti \(M\) preko vseh meja (formalno limitira k neskončnosti), kar spet da: \(v'=0\).

Sprememba gibalne količine je tako enaka kot v prejšnjem primeru:

\(\Delta G=m(v-v')=mv\).

Ena podrobnost: pri trku dveh avtomobilov je hitrost dvakrat večja.

Ne drži, glej zgoraj.

[NotMe]

Najlepša hvala! Važno je da sem imel prav... sedaj imam pa še dokaz


LP
Miha

[MiJAuMEW]

Kaj pa če se zaletiš v mirujoč avto, ki se tudi po trku ne premakne? Oz. ce bi predpostavili (zelo teoretičen razmislek), da so vse snovi, ki so udelezene, enake sestave (lahko si tudi zamislimo, da bi se premikajoča stena zabila v mirujočo steno, oz. da bi čelno trčili dve premikajoči se steni). So energije v tem primeru tudi enake? Kaj pa pojemki?

[shrink]

Kaj pa če se zaletiš v mirujoč avto, ki se tudi po trku ne premakne?

Pri trkih se ohranja gibalna količina sistema. Če en avto miruje, se po neprožnem trku gibljeta skupaj s polovično hitrostjo (ob predpostavki enakih mas). Če pa fizično omejiš mirujoči avto, potem moraš k sistemu šteti še tisto, na kar je avto vezan. Podobno je pri trku avtomobila v drevo ali drog. Resda imata majhno maso, ampak sta vezana na podlago, kar pomeni, da je treba k masi drevesa/droga upoštevati še podlago in je zato tak trk ekvivalenten trku v steno z zelo veliko maso v primerjavo z maso avtomobila.

Oz. ce bi predpostavili (zelo teoretičen razmislek), da so vse snovi, ki so udelezene, enake sestave (lahko si tudi zamislimo, da bi se premikajoča stena zabila v mirujočo steno, oz. da bi čelno trčili dve premikajoči se steni). So energije v tem primeru tudi enake? Kaj pa pojemki?

Energija (kinetična) je sorazmerna z maso in kvadratom hitrosti, medtem ko je pojemek sprememba hitrosti (se jo določi na osnovi ohranitve gibalne količine sistema) v časovni enoti (čas trajanja trka). Iz vidika pojemka je torej vseeno, če trčita steni (enakih mas) ali avtomobila (enakih mas) z neko določeno hitrostjo \(v\), iz energijskega stališča pa je - jasno - razlika, saj je stena mnogo bolj masivna od avtomobila.

[MiJAuMEW]

Ampak mirujoč avto se deformira? Igra to kakšno vlogo?

[shrink]

Ampak mirujoč avto se deformira? Igra to kakšno vlogo?

Iz vidika spremembe hitrosti (končna hitrost je v obeh primerih 0) ne.

[Kasijus Klej]

Ni vseeno ali se zaletiš v tršo ali mehkejšo stvar... razen če imaš airbag.. če imaš v avtu airbag, potem je vseeno. Še najbolj se splača pa ven iz avta skočit preden se zaletiš.

[shrink]

Ni vseeno ali se zaletiš v tršo ali mehkejšo stvar... razen če imaš airbag.. če imaš v avtu airbag, potem je vseeno.

Če je sprememba hitrosti enaka (kar velja v primeru neprožnega trka - ta je dobra aproksimacija za prometne nesreče) in je čas trajanja trka enak, je popolnoma vseeno, kajti v obeh primerih je pojemek enak. Airbag pa ravno služi temu, da podaljša čas trka; s tem je pojemek (in posledično sila) manjši.

Še najbolj se splača pa ven iz avta skočit preden se zaletiš.

Ja, vsekakor.

[Popotnik]

Še najbolj se splača pa ven iz avta skočit preden se zaletiš.

Ja, vsekakor.

Zakaj pa ne?
http://www.youtube.com/watch?v=wUG1GexVz2k

In tukaj (glej od 3:45 naprej): http://www.youtube.com/watch?v=aPfAUnDP9GE

[shrink]

Še najbolj se splača pa ven iz avta skočit preden se zaletiš.

Ja, vsekakor.

Zakaj pa ne?
http://www.youtube.com/watch?v=wUG1GexVz2k

In tukaj (glej od 3:45 naprej): http://www.youtube.com/watch?v=aPfAUnDP9GE

Ampak na ta način se reši (bolje rečeno: se rešiš) le sopotnik(a).