Spoštovani,
zadnje čase po internetu prebiram različne članke o baterijah, ki se jih da narediti doma, zato sem
tudi sam pričel malo eksperimentirati in sem naredil naslednje:
1. poizkus:
Zn elektroda Cu elektroda, v kozarček sem nalil kis za vlaganje 9%, ter malo H2O2.
2. poizkus:
Al elektroda Cu elektroda, v kozarček sem nalil kis za vlaganje 9%, ter malo H2O2.
Zakaj H2O2 v kis? He he, ker sem na internetu prebral, da tega nikakor ne smemo početi, ker bojda natane zelo oksidacijska zadeva, kar menim, da je prav to kar iščem pri svoji bateriji...
Sedaj pa nekaj vprašanj:
1.) Ali mi lahko kdo napiše kemične rekacije za vsak poizkus, da bom vedel kaj se točno dogaja? Kaj so tisti mehurčki ki brbotajo ven?
2.) Ko sem prebiral o zgodovinskem razovju baterij se mzasledil, da so že pred davnimi časi dali vsako elektrodo v svoj lončeni lonec, da sta bila elektrolita med seboj ločena, ioni pa so menda nemoteno potovali iz ene glinene posode v drugo.
Sedaj to počnejo z nekakšnimi membranami (imena si nisem zapomnil).
Zakaj je to potrebno, oz. zakaj je to boljše kot varianta ki jo imam sedaj, ko sta obe elektrodi v isti tekočini?
3.) Kaj moram storiti, da bom povečal tok elektonov, po domače, iz baterije želim stisniti kar se da največ električnega toka?
Hvala za vaše odgovore že v naprej.
Doma narejena baterija
Re: Doma narejena baterija
Vmes lahko postrežem z rezultati:
Dimenzija elektrode: 8 x 3 cm
Pričetek meritve 14 :00
Zn celica: tok 50mA
Alu celica: tok 6mA
Tok ob 17:00
Zn celica 35mA
Alu celica 5mA
Dimenzija elektrode: 8 x 3 cm
Pričetek meritve 14 :00
Zn celica: tok 50mA
Alu celica: tok 6mA
Tok ob 17:00
Zn celica 35mA
Alu celica 5mA
Re: Doma narejena baterija
In še ena zanimivost:
Zn Cu celica, v neobremenjenem stanju kaže potencial 0.998V, kar je zelo dober približek teoretičnemu 1.1V
Precejšnje razočaranje pa Al Cu celica, ki kaže komaj 0.22V od teoretičnega 2.18V
Zakaj pri Al takšna razlika od "prakse" do "teorije"?
Zn Cu celica, v neobremenjenem stanju kaže potencial 0.998V, kar je zelo dober približek teoretičnemu 1.1V
Precejšnje razočaranje pa Al Cu celica, ki kaže komaj 0.22V od teoretičnega 2.18V
Zakaj pri Al takšna razlika od "prakse" do "teorije"?
Re: Doma narejena baterija
Najnovejše informacije:
Zn Cu baterija je imela sedaj samo še 8mA produkcije.
Cu je postal črn, dodal sem še malo H2O2 in baker se je posvetlil, produkcija pa spet 50mA.
Zn Cu baterija je imela sedaj samo še 8mA produkcije.
Cu je postal črn, dodal sem še malo H2O2 in baker se je posvetlil, produkcija pa spet 50mA.
Re: Doma narejena baterija
Za zapis reakcije je moja kemija ze prevec oksidirana
Vem pa se da je H2O2 oksidant oz. v tem primeru pospesevalec oksidacije, torej bodo elektrode pospeseno oksidirale in bo stik z elektrolitom slabši, ali pa bodo razpadle. Verjetno je to nezazeljeno, za kratek sunek toka pa morda ne. Vecina mehurckov verjetno poje poslovilno pesem elektrod.
Z membrano se skusa ustaviti elektrone skozi elektrolit, saj ti pomenijo nezeljene rekombinacije. Hocemo da le ioni potujejo po elektrolitu, zato pa morajo vsi elektroni cez zico, kjer pa jih lahko izkoristimo. 'Sila', ki to poganja, je torej zelja po rekombinaciji iona in elektrona.
Ne vem ali zelis iztisniti cim vecji sunek toka ali pa iztisniti cim vec energije iz celice. V obeh primerih odgovor ni preprost, en pa izkljucuje drugega, kot ponavadi. Danes je meja med baterijami in kondenzatorji ze skoraj izbrisana, torej obstajajo ze ultra-hitre baterije, prav tako pa kondenzatorji z zelo majhnim samopraznenjem in predvidevam, da na to temo obstaja ogromno literature.
Vem pa se da je H2O2 oksidant oz. v tem primeru pospesevalec oksidacije, torej bodo elektrode pospeseno oksidirale in bo stik z elektrolitom slabši, ali pa bodo razpadle. Verjetno je to nezazeljeno, za kratek sunek toka pa morda ne. Vecina mehurckov verjetno poje poslovilno pesem elektrod.
Z membrano se skusa ustaviti elektrone skozi elektrolit, saj ti pomenijo nezeljene rekombinacije. Hocemo da le ioni potujejo po elektrolitu, zato pa morajo vsi elektroni cez zico, kjer pa jih lahko izkoristimo. 'Sila', ki to poganja, je torej zelja po rekombinaciji iona in elektrona.
Ne vem ali zelis iztisniti cim vecji sunek toka ali pa iztisniti cim vec energije iz celice. V obeh primerih odgovor ni preprost, en pa izkljucuje drugega, kot ponavadi. Danes je meja med baterijami in kondenzatorji ze skoraj izbrisana, torej obstajajo ze ultra-hitre baterije, prav tako pa kondenzatorji z zelo majhnim samopraznenjem in predvidevam, da na to temo obstaja ogromno literature.
Re: Doma narejena baterija
Hvala za odgovor.
Vsekakor želim narediti baterijo, iz katere lahko iztisnem kar se da veliko električne energije (zato se nagibam k Aluminiju ali Cinku)
Velikost in teža nista pomembni. Pomembno pa je, da jo lahko izdelam doma, s pomočjo sestavin, ki se jih da relativno enostavno dobiti.
Mislim,da o nekakšnih specialnih membranah lahko le sanjam... Ali pa bi jih morda lahko dobil kje v kakšnem inštitutu pri nas?
Pa cena .... ta igra zelo veliko vlogo.
p.s.
Želel bi narediti baterijo, ki je "mehansko" obnovljiva. Da zamenjam elektrodo ko se le ta iztroši, po potrebi zamenjam elektrolit.
Hvala
Vsekakor želim narediti baterijo, iz katere lahko iztisnem kar se da veliko električne energije (zato se nagibam k Aluminiju ali Cinku)
Velikost in teža nista pomembni. Pomembno pa je, da jo lahko izdelam doma, s pomočjo sestavin, ki se jih da relativno enostavno dobiti.
Mislim,da o nekakšnih specialnih membranah lahko le sanjam... Ali pa bi jih morda lahko dobil kje v kakšnem inštitutu pri nas?
Pa cena .... ta igra zelo veliko vlogo.
p.s.
Želel bi narediti baterijo, ki je "mehansko" obnovljiva. Da zamenjam elektrodo ko se le ta iztroši, po potrebi zamenjam elektrolit.
Hvala