Prostor do najbližje zvezde

[MAVER|CK]

Imam eno vprašanje, če je kdo bolj vešč.

Začnimo pri tem, da je Sonce zvezda tretje (al kere že) generacije. To pomeni, da smo nastali iz oblaka plinov, ki so nastali ob supernovi. Zastopim, da je Sonce potegnalo nase največ mase, kar je ostalo so počistili planeti od tega največ Jupiter. Kje za hudiča pa je plin, ki se je nahajal v prostoru med Soncem in Proximo Centauri (najbližjo zvezdo)?

Ali so se ti dve zvezdi oddalili v tem času? Ali je pač ta plin vmes ugasnil in se razpršil? Ali smo ga celo prehiteli, ko smo se "vozili" okoli Rimske ceste?

[silvester1234]

Nebule (oblaki prahu in plinov) imajo volumen več osončij skupaj. Iz le-teh nastaja po več osončij sočasno. Ker je gradnik porazdeljen neenakomerno
je tudi gravitacija, ki jo začne tvoriti ta snov različno razporejena. Tako nastanejo večji in manjši objekti, celo več osončij sočasno.

[silvester1234]

Če bi držalo, da je kaj plina v bližini našega osončja bi najbrž resnično živeli znotraj, ali pa vsaj na obrobju kake nebule. So pa še izven
našega planetarnega sistema, t.i. protoplaneti, ki krožijo na tirnicah večjih od planetov našega osončja. Tu so še planeti, ki samostojno
potujejo po vesolju in niso deli nobenih osončij (so pa nekoč lahko bili, ali pa jih še bo ujelo kako sonce v svojo gravitacijo. Vse to in še
kaj se nahaja tudi med našin in sosednjimi osončji. Tako, da vesolje do sosednjega osončja ni tako prazno, kot se nam zdi.

[NIKKI]

Tole je malo bolj zapleteno vprašanje. Nekatere zvezde imajo polno snovi okoli sebe, npr. mlade zvezde (kot je Vega), druge hitro izgubljao svojo snov.
Vdirajo pa delci iz drugih osončij tudi k nam, npr. iz smeri Bete Kiparja (Beta Pic), srečujemo druga osončja ..., nam kdo pošilja pozdrav s relativističnim izstrelkom?
http://en.wikipedia.org/wiki/Relativistic_kill_vehicle

[silvester1234]

Teoretično bi bila ta trditev možna, kljub temu pa bi to prisodil bolj k naravnim pojavom. Vesolje le ni tako prazno in razdalje tako neskončno
velike kot se zdi. Za človeštvo, ki še ni tehnološko dovolj razvito se zdijo že ogromne, če pa se miselno prestavimo na nivo tehnološko
razvitejših, pa se vse skupj precej zmanjša in kmalu postanemo neka nerazvita in nepomembna provinca.

[NIKKI]

Teoretično bi bila ta trditev možna, kljub temu pa bi to prisodil bolj k naravnim pojavom. Vesolje le ni tako prazno in razdalje tako neskončno
velike kot se zdi. Za človeštvo, ki še ni tehnološko dovolj razvito se zdijo že ogromne, če pa se miselno prestavimo na nivo tehnološko
razvitejših, pa se vse skupj precej zmanjša in kmalu postanemo neka nerazvita in nepomembna provinca.

"Teoretično bi bila ta trditev možna, kljub temu pa bi to prisodil bolj k naravnim pojavom. Vesolje le ni tako prazno in razdalje tako neskončno velike kot se zdi."

Torej, opazovanja kažejo drugače, že sedaj dobivamo snov iz "tujine", glej:
http://adsabs.harvard.edu/abs/2000JGR...10510353B ,
torej tuji delci prihajajo. Zaenkrat dobro, da so mladi, majhni in sterilni.
Glede tehnologije; ne bi bil tako prepričan. Glej:
http://en.wikipedia.org/wiki/Project_Or ... ropulsion)
in
http://en.wikipedia.org/wiki/Relativistic_kill_vehicle .
Mimogrede, Nikki ima rad snov okoli zvezdic!

[so7il]

Zastopim, da je Sonce potegnalo nase največ mase, kar je ostalo so počistili planeti od tega največ Jupiter. Kje za hudiča pa je plin, ki se je nahajal v prostoru med Soncem in Proximo Centauri (najbližjo zvezdo)?

Ne vem, ali te zanima čistost Osončja, ali čistost onkraj njega. Če prvo, potem je po Hawkingu bilo takole (iz sl. podnapisov k "Into the Universe with Stephen Hawking - The Story Of Everything"):

"...Zgodba, ki pripelje do tega, da ti ogromni planeti krožijo okoli povprečne zvezde je dolga šest milijard let. In ker nimamo toliko časa, jo bom malce pospešil.

Začne se s pokom. Dolgo nazaj je eksplodirala stara zvezda in ustvarila oblak elementov narejenih v njenem življenju in težkimi kovinami, nastalimi ob njeni smrti. To vemo ker še danes lahko najdemo podobne oblake v vesolju. Imenujemo jih nebule in so izredno lepe. Vsaka nebula je drugačna. V našem primeru so oblaki vsebovali dušik, kisik, železo, silicij in ostale materijale potrebne za izgradnjo svetov kot so naši.
Nato je neutrudna sila gravitacije začela oblak vleči nazaj skupaj. Začel se je gradbeni proces, ki je ustvaril planete. Pojavile so se ogromne spirale prahu. V središču ene od teh se je oblikoval skalnat planet imenovan Zemlja. Zgrajen iz zvezdnega prahu in oblikovan z gravitacijo.

Preskočimo 100 milijonov let in planet je zrasel v ogromno kroglo, ki srka milijarde ton zvezdnih ostankov. Tako je nastala Zemlja. In s tem pot do vas in mene. A naš planet bi za vedno ostal le velika sterilna krogla iz skale in mineralov, če bi se ne zgodilo še nekaj. Še en prikaz sil narave.
150 milijonov kilometrov stran, v srcu ogromne nebule, sta pritisk in temperatura v krogli vodikovega plina narasli do točke, kjer so se začeli zlivati atomi. Rodila se je nova zvezda, naše Sonce. Ob vžigu Sonca se je sprožil močan val solarnega vetra. Radioaktivni pljusk energije. Ta je odpihnil preostali prah in plin, ki je še ostal od nebule navzven proti robu sončnega sistema. Zato danes vse izgleda tako čisto in urejeno.

Na zunanji strani sončnega sistema so plinasti velikani Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Bližje Soncu so gostejši, skalnati planeti Merkur, Venera, Mars in seveda Zemlja. ..."

(ta del Hawkingove razlage je na YouTube prav na začetku petega dela od devetih)
1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9.

[silvester1234]

Okrog zemlje kroži na tisoče kosov ostankov zemeljske tehnologije, ki že ogrožajo človeške vesoljske polete in padajo na tla.
Poleg tega letno pade na zemljo cca 180.000 ton raznega materiala (meteoriti, meteorji....). Večinoma vsebujejo vodo, ki se pretvori
iz ledu v oblake visoke atmosfere, nekaj pa je tudi trdne snovi. Teoretično smo stalno na udaru teh delcev, pa le redki doživijo kakšno
konkretno škodo.

[anzovc]

Če vemo, da je naš sončni sistem nastal iz oblaka prahu, kjer je nekoč eksplodirala zvezda bi lahko sklepali, da je verjetno ne tako daleč stran kakšna nevtronska zvezda, če ne kar črna luknja? Ali je v vsakem oblaku prahu kakšen majhen masiven objekt - ostanek eksplodirane zvezde? V Rakovi meglici koliko vem, da je.

[shrink]

Če vemo, da je naš sončni sistem nastal iz oblaka prahu, kjer je nekoč eksplodirala zvezda bi lahko sklepali, da je verjetno ne tako daleč stran kakšna nevtronska zvezda, če ne kar črna luknja? Ali je v vsakem oblaku prahu kakšen majhen masiven objekt - ostanek eksplodirane zvezde? V Rakovi meglici koliko vem, da je.

Če je supernova sprožila nastanek našega sistema, potem bi se res nahajala v bližini (po enem scenariju na oddaljenosti med 6 in 16 svetlobnih let, po drugem pa med 1 in 2.5 svetlobnih let). Več o tem:

http://www.astronomy.com/en/sitecore/co ... ystem.aspx.

[silvester1234]

Kolikor imam sedaj vedenja o kozmičnih procesih je bolj malo verjetnosti, da bi bila kakšna črna luknja prav blizu (k sreči).
Če pa gledam teorijo o nastanku naše lune, bi pa rekel, da se slej ko prej, pod vplivom gravitacije, pospravijo vsi ostanki teh
eksplozij, v neka nova nebesna telesa. Razen mogoče prstanov okrog planetov in dovolj oddaljenih planetoidov. Če bi bil kakšen
večji ostanek, tudi črna luknja, bi astronomi opazili, saj bi iz takšne bližine močno vplivala na naš sončni sistem.

[shrink]

Kolikor imam sedaj vedenja o kozmičnih procesih je bolj malo verjetnosti, da bi bila kakšna črna luknja prav blizu (k sreči).
Če pa gledam teorijo o nastanku naše lune, bi pa rekel, da se slej ko prej, pod vplivom gravitacije, pospravijo vsi ostanki teh
eksplozij, v neka nova nebesna telesa. Razen mogoče prstanov okrog planetov in dovolj oddaljenih planetoidov. Če bi bil kakšen
večji ostanek, tudi črna luknja, bi astronomi opazili, saj bi iz takšne bližine močno vplivala na naš sončni sistem.

Ne drži. Ko neka zvezda kolapsira v črno luknjo, se njen gravitacijski vpliv niti malo ne spremeni. Če bi npr. Sonce postalo črna luknja, planeti okoli njega tega ne bi občutili in bi še naprej "krožili", tako kot prej.

[MAVER|CK]

Shrink, recimo, da dve črni luknji letita ena proti drugi in ko se ujameta v svoja gravitacijska polja se lahko začneta samo vrteti ena okoli druge, če so pravi pogoji, če pa ne pa se posrkata ena v drugo in nastane ena večaj. Kaj pa dve zvezdi. ali lahko trčita dve zvezdi skupaj ali se ti vedno le vrtita ena okoli druge?

In kaj bi nastalo ob trku dveh zvezd? Črna luknja ali večja zvezda?

[silvester1234]

Se pravi, da je edina sprememba, ko je neko sonce postalo črna luknja v tem, da s sesedanjem vase pravzaprav poveča gravitacijo
na volumensko enoto le zgolj znotraj sebe. Planet, ki pa je v enaki oddaljenosti od centra črne luknje, kot prej ko je bila le-ta še
sonce, pa te spremembe ne čuti (v smislu spremembe gravitacije ). Sem prav razumel? Seveda pa ni več svetlobe in toplote, ki jo
je prej sonce oddajalo.

[MAVER|CK]

jp, silvester, tako je. Zaradi tega pa pravijo, da črna luknja, ki bi jo človek napravil, nebi mogla vase potegniti Zemlje:). Ker bi itak imela enak vpliv kot pa prejšnji delci.