Sonce, zvezde

[LUKEC]

Slika prikazuje sončni zahod nad Indijskim oceanom.
Indijski ocean je slikan iz zemeljske orbite.
Zakaj je potem v vesolju okoli zemlje, vse črno in se svetloba ne vidi, razen na zemlji?

[Aniviller]

Z drugimi besedami, sprasujes zakaj je nebo modro.
http://www.kvarkadabra.net/staticpages/index.php/knjiga

Na hitro: vse kar vidimo je svetloba ki doseze nase oci. Ozracje svetlobo siplje: del svetlobe, ki sicer ni bila namenjena k nam, spremeni pot in se razprsi naokrog, med drugim tudi proti nam. Brez ozracja tega ni in je svetel le predmet, ki ga svetloba zadane (ker on tudi razprsi svetlobo naokrog: koliko jo razprsi in koliko jo absorbira in spremeni v toploto je razlicno za vsak material, to vidimo kot razlicne barve).

[LUKEC]

Ja saj. Če nič ni, tudi ni kaj videti.
Torej če bi bili na luni, bi prav tako videli zvezde.

[Vedež]

Če astronavt pogleda Zemljo iz takega zornega kota kot je videti na sliki, jo vidi svetlo in barvno zato, ker se del sončne svetlobe odbije od Zemlje nazaj do njegovega očesa. Tam kjer se nima svetloba od česa odbiti, je tema.

[LUKEC]

Nikoli ne bomo prišli do konca.

[NoSee]

Nikoli ne bomo prišli do konca.

..kar ni razlog, da bi se ustavili tukaj..

Zakaj ponoci vidimo zvezde?

Ne samo zato, ker na nebu ni sonca...
..predvsem zato, ker vidno vesolje ni neskoncno...think about it:)

[LUKEC]

Jakost elektromagnetnega valovanja pada z razdaljo na kvadrat.
Velja to tudi za svetlobo?
Če za svetlobo ne velja, da se ji jakost zmanjša z razdaljo na kvadrat, in če bi bilo vesolje neskončno, bi bilo tudi neskončno zvezd in teme ne bi bilo.

(Tako vsaj jaz mislim).

[NoSee]

Exactly, LUKEC!

Pa se to. Oko, kot tudi CCD ali 'film', zbira nase padlo svetlobo, katere intenziteti se prilagaja z odprtostjo ali zaprtostjo zaslonke(ter casom obsevanja).
Na sliki je zemlja precej svetla, zato je vesolje v ozadju temno.
Ce bi zelel videt na tem posnetku zvezde, bi moral zbrati vec fotonov(daljsa ekspozicija), kar bi pomenilo bistveno vec odbite svetlobe z zemlje.
Slika bi bila prezgana in neuporabna, predvsem nebi bila tako lepa:)

[LUKEC]

Torej bi treba iti v vesolje čim dlje od Zemlje in od drugih planetov in pogledati, če zvezde svetijo .

[NoSee]

Torej bi treba iti v vesolje čim dlje od Zemlje in od drugih planetov in pogledati, če zvezde svetijo.

Dovolj svetijo, da jih lahko vidimo. A kljub jasnim nocem, nam atmosfera del svetlobe ukrade.
Ask the HubbleSpaceTelescope.

[Aniviller]

Jakost elektromagnetnega valovanja pada z razdaljo na kvadrat.
Velja to tudi za svetlobo?
Če za svetlobo ne velja, da se ji jakost zmanjša z razdaljo na kvadrat, in če bi bilo vesolje neskončno, bi bilo tudi neskončno zvezd in teme ne bi bilo.

(Tako vsaj jaz mislim).

Ta sklep ne zdrzi... povrsina "sfere" pri radiju r se s kvadratom polmera povecuje, tako da imas sicer jakost ene zvezde, ki pada s kvadratom razdalje, ampak tudi stevilo zvezd narasca s kvadratom razdalje.

Glede zvezd pa... zvezde so tako sibke, da jih ze luna povsem prevpije po svetlosti.
Glej http://en.wikipedia.org/wiki/Magnitude_%28astronomy%29

Polna luna je desettisockrat svetlejsa od najsvetlejse zvezde in desetmiljonkrat svetlejsa od najsibkejse svetlobe ki jo oko se zazna. Digitalna slika ima ponavadi na razpolago 256 odtenkov svetlosti za vsako barvo. Ce zajemas iz fotoaparata v surovi obliki, dobis vec (vec tisoc odtenkov) kar pa se vedno niti priblizno ni dovolj za tak dinamicni razpon (da ne govorimo da zaslon ne more prikazat takega kontrasta). Oko se prilagaja svetlosti okolja, pa tudi za to rabi nekaj casa.

[NoSee]

^^zelo true.

[LUKEC]

Mogoče ni ta prava tema, pa vendarle.
Ali za laser prav tako velja, da pada njegova jakost svetlobe z r^2 ?

[Aniviller]

Padanje z r^2 pride iz ohranitve energije: jakost toliko pade, kolikor naraste povrsina, ki jo svetloba pokriva (samo razredci se po vecji povrsini, nic ne izgine). To lahko za zvezde uporabis, ker jih lahko smatras za tockasta svetila ki oddajajo svetlobo v cel prostor. Za vsa ostala svetila cudne oblike to zacne dobro veljat samo, ko si tako dalec da lahko svetilo smatras za tockasto. Vzporedni snopi svetlobe imajo konstatno jakost (gostota svetlobnega toka je tisto kar nas zanima). Laser je skrajni primer vzporednega snopa... ima pa tudi laserski snop neko gorisce, kjer je najozji, potem se pa zacne sirit, le da je pri idealnem laserju ta efekt najmanjsi kolikor je teoreticno mozno.

[NIKKI]

Tudi, če si na ISS moraš zvezde gledat ponoči!
V resnici si narediš le dobro senco, pa je. Tule je slika zvezd in meteorja iz orbite:
http://apod.nasa.gov/apod/ap110817.html .