mirtelo napisal/-a:
Če je točka A Zemlja s katere izstrelimo raketo ali še bolje Luna, da bo potrebna manjša poraba goriva zaradi premagovanja gravitacije. Pa še, ko zapustimo gravitacijo napolnimo tanke z gorivom do konca in vžgemo.
Ali se bo raketa oddaljevala od zemlje s prižanimi motorji pospešeno do porabe goriva in bo po določenem času presegla hitrost potisnih plinov glede na Zemljo.
Ali bo, ko bo dosegla hitrost potisnih plinov prenehala pospeševati in se gibala enakomerno?
Če velja prva trditev, ki se mi zdi dokaj verjetna, bo raketa presgla hitrost potisnih plinov.
Če velja druga trditev, pa pri neki manjši hitrosti od hitrosti potisnih plinov, je bolje ugasniti motorje, saj ne pospešujemo več, le trošimo gorivo.
Katera drži?
Še vedno je tvoje razmišljanje razpeto v dveh opazovanih sistemih, ki pa sta različno pospešena.
Določiva pogoje še enkrat bolj podrobno:
1)Recimo, da ima raketa motorje, ki zmorejo konstanten pospešek 10ms^2.
2)Recimo, da ima raketa toliko goriva da lahko pospešuje s takšnim pospeškom 10 let.
3)Imamo opazovalca v raketi in opazovalca na zemlji. Raketo izstrelimo.
Kaj čuti opazovalec v raketi? Opazovalec v raketi čuti konstanten pospešek 10ms^2 celih deset let. Če bi veljali njutnovi zakoni bi imel opazovalec po 10 letih hitrost enako 3153600km/s, torej 10 krat večjo od svetlobne glede na opazovalca z zemlje.
V resnici pa temu ni tako.
Opazovalec z zemlje bi na začetku res izmeril skoraj konstanten pospešek 10ms^2 vendar pa bi ta začel kmalu padati, kljub temu, da bi opazovalec v raketi še vedno čutil nespremenjen pospešek. Ko bi opazovalec z zemlje nameril hitrost rakete 0.9c bi pospešek rakete iz njegovega stališča (če se prav spomin) le še okoli 5ms^2.
Torej iz kakšnega stališča gledaš hitrost izstopnih plinov? V mojem primeru je hitrost izstopnih plinov rakete vedno enaka, ker je pospešek konstanten, gledano seveda iz stališča opazovalca v raketi.
Lep večer..