Hitrost svetlobe v krivini optičnega vlakna

[Rozman]

.

Smrt meritvam.

Večina fizikalnih fanatikov skrbno izbira meritve in sovraži tiste meritve, ki jim rušijo avtoriteto, nisi edini. V knjigi http://www.frozman.si/pdf/SVETLOBA.pdf (2016) sem opisal, da po originalnih Maxwellovih enačbah marsikaj lahko vpliva na hitrost svetlobe. Meritev, to na tvojo žalost le potrjuje, zato se strinjam - le stran od meritev.

[Roman]

Večina fizikalnih fanatikov skrbno izbira meritve in sovraži tiste meritve, ki jim rušijo avtoriteto, nisi edini.

Ničesar ne sovražim, ne laskaj si. Nisem fizik, še posebej nisem fanatik. Tvoj očitek je žaljiv, ampak, če te pomirja ...

po originalnih Maxwellovih enačbah marsikaj lahko vpliva na hitrost svetlobe.

Neuspešno sem hotel v tvoji knjigi najti tisto Maxwellovo formulo. Kam neki si jo skril.

Meritev, to na tvojo žalost le potrjuje

Tvoje mokre sanje.

zato se strinjam - le stran od meritev.

Zgolj od tvojih.

[BojanD]

.
BojanD, kakšna modrost!

Na pred leti objavljen članek http://www.frozman.si/pdf/The_properties_of_light.pdf , ki kaže, kako hitrost vira svetlobe vpliva na hitrost svetlobe na ponoru, ni bilo odziva. Ni bilo nasprotovanja, ker ga ni moglo biti. Ni bilo strinjanja, ker rezultati meritev rušijo avtoriteto fizikalne vede.

Hm, morda boste morali bolj natančno povedati, kaj točno si vi predstavljate, ko rečete 'fiziki'. Če imate v mislih znanstveno skupnost, potem vam zagotavljam, da ne berejo člankov iz obskurnih konferenc, katere tematika je za povrhu elektro inženirska in torej sploh ne fizikalna. Nasprotovanja torej ni bilo, ker fiziki tega sploh niso brali. Vidim, da ste vi ta molk popolnoma drugače interpretirali.

Tudi vaš odnos do meritev je nenavaden, kot da so meritve popolnoma neodvisne od predpostavk. Poleg tega so lahko tudi zelo skrbne meritve napačne. Zato je potrebno napisati ne le, kaj se meri, ampak zelo natančno, kako se meri.

[Rozman]

Zato je potrebno napisati ne le, kaj se meri, ampak zelo natančno, kako se meri.

BojanD, oboje sem jasno zapisal v http://www.frozman.si/pdf/MRP.pdf Oceni, česa nisem natančno opisal, bom dopolnil.

Neuspešno sem hotel v tvoji knjigi najti tisto Maxwellovo formulo. Kam neki si jo skril.

Roman, na strani 39-45 http://www.frozman.si/pdf/SVETLOBA.pdf

[Motore]

Rozman, prej kot bo kdorkoli preučeval tvoje "meritve", se raje izobrazi na enakih, odličnih, že opravljenih meritvah:

https://www.mathpages.com/rr/s2-07/2-07.htm

Ko boš to preštudiral, se javi.
Ampak pozor, če te ujamem(o), da ponujenega članka nisi prebral oz. si ga prebral površno, bom osebno prosil administratotrja foruma da te bana, ker očitno interesa do znanosti nimaš (kar je sicer ostalim uporabnikom jasno že dalj časa).

[Rozman]

Motore, članek znam na pamet. Se pa ne strinjam z interpretacijo pojava v članku. To je bil tudi razlog, da zgolj ne filozofiramo o teorijah, ampak čisto eksperimentalno z meritvijo dokažem zmoto v članku. Na članek sem podrobno in z meritvijo odgovoril na strani http://www.frozman.si/pdf/MRP.pdf, zato se tu ne bi ponavljal. Se bom pa z veseljem odzval na konkretne pripombe.

[BojanD]

BojanD, oboje sem jasno zapisal v http://www.frozman.si/pdf/MRP.pdf Oceni, česa nisem natančno opisal, bom dopolnil.

Od kod nenadoma tako navdušenje, da boste popravljali svoje nejasne ali napačne opise? Od kod naj navdušenje črpam jaz, saj sem napačno obravnavo pri vas že našel, pa ravno takrat niste bili (in še vedno niste) navdušeni, da bi jo popravili ali preklicali? Dokler tega ne storite, nimam želje po branju ostalih vaših stvaritev.

Morda pa tak status quo ustreza obema. Meni se ne ljubi več ubadati z vami, vi pa dobite svoj občutek, da s svojim molkom priznavam, da je fizika v veliki krizi.

[qg]

Rozman, prej kot bo kdorkoli preučeval tvoje "meritve", se raje izobrazi na enakih, odličnih, že opravljenih meritvah:

https://www.mathpages.com/rr/s2-07/2-07.htm

Ko boš to preštudiral, se javi.
Ampak pozor, če te ujamem(o), da ponujenega članka nisi prebral oz. si ga prebral površno, bom osebno prosil administratotrja foruma da te bana, ker očitno interesa do znanosti nimaš (kar je sicer ostalim uporabnikom jasno že dalj časa).

V tem linku ne najdem relativistične izpeljave. Boljša razlaga se mi zdi
https://en.wikipedia.org/wiki/Sagnac_ef ... ac_formula

Iz primerjave relativistične in Newtonove razlage se vidi, da je odstopanje med njima šele pri členu \(v^2\), kar pa zahteva zelo natančne meritve.

[Roman]

Roman, na strani 39-45 http://www.frozman.si/pdf/SVETLOBA.pdf

In kje na teh straneh je zapisana formula \(c = \frac{1}{\sqrt{\mu_0 \varepsilon_0}}\), po kateri sem te vprašal?

[Rozman]

Roman, enačba c=(ε.μ)-1/2 določa, s kakšno hitrostjo svetloba v praznem prostoru zapusti vir svetlobe. To je tudi zelo pogosta hitrost svetlobe. V mojem tekstu ne opisujem teh splošnih stvari (so že opisane). Opisujem primere, kjer se svetloba v praznem prostoru giblje z drugačno hitrostjo, in razloge, zakaj nima svetlobne hitrosti. Pojasnjujem, da te drugačne hitrosti svetlobe niso v nasprotju z Maxwellovimi enačbami.

qg, če se Sagnacov interferometer ne vrti, če miruje, se v krivini optičnega vlakna spremeni hitrost svetlobe, kot kaže meritev http://www.frozman.si/pdf/MRP.pdf Spremembe hitrosti svetlobe so drastično večje, kot jih predvideva teorija relativnosti. Kljub neupoštevanju sprememb hitrosti svetlobe v krivini optičnega vlakna se v tvojem članku izračuni natančno izidejo. Naključje?

[qg]

Kljub neupoštevanju sprememb hitrosti svetlobe v krivini optičnega vlakna se v tvojem članku izračuni natančno izidejo. Naključje?

Rozman, ne razumem točno, o čem pišeš v tem stavku?
Jaz sem pisal o Sagnacovem efektu, ne o tvojem poskusu. Vendar, kot sem napisal, rezultat klasičnega izračuna in relativističnega izračuna ni popolnoma isti, razlikuje se že pri členu s potenco 2, \(v^2\).

Kakšna je povezava tvojega poskusa s Sagnacovim poskusom, če ni vrtenja? Še bolje, če razložiš relativistično.

[Roman]

Roman, enačba c=(ε.μ)-1/2 določa, s kakšno hitrostjo svetloba v praznem prostoru zapusti vir svetlobe.

Kako to veš?

[Rozman]

qg, naj izpostavim idejo meritve http://www.frozman.si/pdf/MRP.pdf .

Če opazovalec sedi na Sagnac interferometru in se vrti na njem (Slika 1), v njegovi zaznavi vse miruje: laser, optični sklopnik, optično vlakno. Ker se vrti se pojavlja le radialni pospešek na optično vlakno.

Če vse miruje, na 'mirujočem' interferometru ni osnov za različni dolžini poti žarkov. Žarka ne moreta biti različno dolga, kot pravi fizikalna veda. Pojavlja se le pospešek v optičnem vlaknu in le ta je lahko vzrok faznega zamika med žarkoma.

Radialni pospešek pa lahko preverimo tudi v čisto mirujoči krivini optičnega vlakna. Pospešek se pojavlja tudi v krivini mirujočega vlakna in tudi tam se spremeni hitrost svetlobe, odvisno od krivine optičnega vlakna (pospeška svetlobe v njem).

Pospeška, ne različni dolžini žarkov, sta lahko izvor zamika v Sagnac interferometru. V Sagnac interferometru zaradi vrtenja interferometra na žarka delujeta različna pospeška. Različna pospeška različno vplivata na hitrost svetlobe v optičnem vlaknu. S tem pa sta različni hitrosti žarkov v optičnem vlaknu izvor faznega zamika.


Roman, snovne lastnosti ε in μ določajo hitrost nihanja EM vala. Določajo jo tako, da opazovalec, ki se nahaja v sistemu opazovanja vira svetlobe, zazna ravno hitrost c. Opazovalec, ki pa je v drugem sistemu opazovanja, pa zaznava nespremenjeno valovno dolžino te svetlobe in različno frekvenco, kar pomeni drugo hitrost svetlobe. Nihanje EM vala se zaradi drugega sistema opazovanja ni spremeni, spremenjen je le pogled opazovalca na valovanje.

[qg]

Rozman,
dosti nerazumljivo je napisano, zato poskušaj direktno odgovarjati na vprašanja. Mene zanima, kaj si sploh meril, ti pa namesto tega zagovorjaš svojo interpretacijo.

1. Torej si meril Sagnacov efekt, ali neko odstopanje od tega?
2. Kje je po tvojem mnenju napaka v poglavju članka, ki sem ga priložil?
3. Ali se zavedaš, da nerelativistična razlaga zelo malo odstopa od relativistične, tako malo, da te razlike verjetno ne boš izmeril?

[Roman]

V mojem tekstu ne opisujem teh splošnih stvari (so že opisane).

Zakaj tedaj navajaš Maxwellove enačbe? Bolj je očitno, da si moral formulo izpustiti, ker ne potrjuje tvoje teorije. Počneš to, kar neupravičeno očitaš pravim fizikom.

Opazovalec, ki pa je v drugem sistemu opazovanja, pa zaznava nespremenjeno valovno dolžino te svetlobe in različno frekvenco, kar pomeni drugo hitrost svetlobe.

Kako to veš?