Prosim, povej kaj misliš z argumentacijsko teorijo.problemi napisal/-a:Poleg predmeta katerega je že Rock predlagal, torej Filozofije matematike, bi sam dodal še premet Argumentacijska teorija.
Od kod pa se potem ti filozofi naučijo matematike? Kdo od sodobnih filozofov matematike sploh ima kako matematično izobrazbo?problemi napisal/-a:Na prvi pogled sicer resnična trditev, ampak res zgolj na prvi ...Zajc napisal/-a:Filozofi filozofirati o matematiki znajo, to brez dvoma, matematike pa pač ne.
Zajc, problem je v tem, da ni mogoče filozofirati o matematiki ne, da bi poznal matematiko. Seveda ne ciljam, da jo je potrebno poznati kot jo je David Hilbert, ampak brez, da bi jo hudičevo dobro razumel o le tej ne boš (s)filozofiral ni stavka. Filozofirati ne pomeni kar nekaj, tja v tri dni, nabijati ...
Z "globjo spoznavo konceptov" mislim na fiziko in v okviru tega predmeta zelo malo "filozofiranja" o le tej. V okviru tega predmeta bi spoznali klasično mehaniko, PTR, STR, kvantno mehaniko, tudi Standardni model in pa seveda vse sodobne prototeorije. Sicer filozofi to spoznajo v okviru predmeta Filozofija narave, če se ne motim, vendar se mi zdi, kolikor sem prebral predavanja, vse preveč abstrakten in vse premalo konkreten. Namreč opažam, da nekateri filozofi v svojo refleksijo vključujejo tudi recimo dognanja kvantne mehanike, a so le ta nemalokrat z njihove strani slabo razumljena. Kar pa je glede na učni načrt fakultete pravzaprav logično. Predmetom fizika lahko ponudil resnično dobro osnovo za študij ontoloških vprašanj.Zajc napisal/-a:Ja. Nisem sicer prepričan, kaj misliš z "globjo spoznavo konceptov". Da ne bi ta predmet naposled postal Filozofija znanosti (ali Filozofija fizike ali matematike).
Ne vem sicer, kaj ti vidiš, ampak, kar se tiče Rockove verjetnosti, nimam nobenih zadržkov.Rock napisal/-a:Vidim, da se ne strinjaš.Zajc napisal/-a:Saj načeloma nič ni narobe, le terminologija je rahlo zmedena, ker se uporablja ena in ista beseda za obe verjetnosti. Zato bi predlagal vsaj, da se uporablja različna izraza, da se ve, kaj je kaj. Torej, glede na ustaljeno prakso bi jaz z besedo verjetnost označil tisto standardno, "teoretično verjetnost", kot ji praviš ti. Tako gre že stoletna praksa in mislim, da se te tradicije držimo še naprej. No, tisto "drugo" verjetnost pa bi jaz imenoval Rockova verjetnost, tebi na čast.
(Glede na to, da zanjo prej še nisem nikoli slišal niti nikogar ne poznam, ki bi slišal zanjo, ti lahko, mislim da se ostali strinjajo, priznamo avtorstvo zanjo.)
In seveda, glede Rockove verjetnosti imaš popolnoma proste roke, kaj o njej lahko modruješ in filozofiraš in zaključuješ.
Kar se verjetnosti tiče, pa je seveda malo drugače.
Pa ravno to delam.Toda žal se tudi ne izjasniš o problemu.
Torej (brez razloga):
se ne sprašuj, kaj hoče naloga;
kakšno strategijo hoče ubrati igralec;
ne insinuiraj gotovosti rezultata;
Na to vprašanje si odgovor dobil, verjetnost ob zamenjavi je 2/3. Na vprašanje, kako ravnati, da bo Rockova verjetnost čim večja, pa ne vem odgovora, ker nisem strokovnjak na tem področju.ne izogibaj se implicitnemu vprašanju: kako ravnati, da bo čim večja verjetnost zadetka.
Kar si povedal, ni nič novega.Zajc napisal/-a:Na to vprašanje si odgovor dobil, verjetnost ob zamenjavi je 2/3. Na vprašanje, kako ravnati, da bo Rockova verjetnost čim večja, pa ne vem odgovora, ker nisem strokovnjak na tem področju.Rock napisal/-a:ne izogibaj se implicitnemu vprašanju: kako ravnati, da bo čim večja verjetnost zadetka.
Se opravičujem, bi moral biti pazljivejši, namreč ne gre za argumentacijsko teorijo temveč za teorijo argumentacije. Kaj pravzaprav mislim pa v linku: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ5WVN7X/:Rock napisal/-a:Prosim, povej kaj misliš z argumentacijsko teorijo.problemi napisal/-a:Poleg predmeta katerega je že Rock predlagal, torej Filozofije matematike, bi sam dodal še premet Argumentacijska teorija.
(V pravu uporabljamo podoben pojem, in me zelo zanima, kaj imaš v mislih.)
Kot nefilozofu mi je ta citat čisti nesmisel. Če ga samo seciram:problemi napisal/-a:Tudi sam je ne. Takšno početje bi bilo docela napačno.Zajc napisal/-a:Sam matematike nikoli nisem dojemal kot filozofijo.
Ja. Vendar mislim, da je tudi nekaj, no ne nujno bistvenih pa vseeno, enakosti. Dovoli mi, da citiram dva filozofa, Gillesa Deleuzea in Felixa Guattaria, ki o filozofiji pravita:"Filozof je prijatelj pojma, ima moč nad njim. To pomeni, da filozofija ni enostavna umetnost formiranja, iznajdevanja ali izdelovanja pojmov, kajti pojmi niso nujno forme, najdbe ali izdelki. Filozofija, kar je veliko strožje, je disciplina ustvarjanja pojmov:" (G. Deleuze, F. Guattari, Kaj je filozofija?)Je nekaj bistvenih razlik.
Avtor tega sestavka očitno razlikuje med besedama "ustvariti" in "iznajti" - ampak to razlikovanje je brez vsakršne podlage in razlage. Za moje pojme sta "ustvariti nov pojem" ali "iznajti nov pojem" čista sinonima.To pomeni, da filozofija ni ... umetnost formiranja, iznajdevanja ali izdelovanja pojmov ... Filozofija ... je disciplina ustvarjanja pojmov.
Ta skupna lastnost (ustvarjanje pojmov) še nič ne pomeni. Vsaka znanost kaj ustvarja, pa zato še ni vsaka stvar filozofija (ali pač?).In Zajc, verjetno se boš strinjal, da tudi matematika tu in tam ustvari kakšen pojem, evo recimo ta za primer: \(\exists\), in da je tudi matematika tu in tam zelo filozofska.
S čim? S tem, da si preskočil na filozofsko raven, s tem da je moja trditev na matematični ravni pravilna ali s tem da me ostalo ne zanima?Rock napisal/-a:Se ne strinjam.Zajc napisal/-a:To si pa sam kriv, ker si tiho in nenapovedano preskočil na drugo, filozofsko raven.Rock napisal/-a:Vprašanje ni utemeljeno, ni dopustno pogovarjati se hkrati o dveh ravneh (redukcionistična matematika; filozofija matematike).
Torej, da se končno zediniva: na matematični ravni je moja trditev popolnoma pravilna.
Ostale ravni me pa niti ne zanimajo.
Okej, bom pač to.Toda naj zanemarim za hip neskončnost, in naj se vrnem na zastavljeno nalogo (trojna vrata): sc., tudi naloga vsebuje dve ravni.
Če ostaneš le pri "svoji" matematiki, boš kralj na papirju in berač pred praznimi vrati.
Neralističen načrt. Brez predznanja ni mogoče predavati moderne fizike. Predmet bi se izrodil v izključno filozofiranje, in bi ga lahko mirno poimenovali Filozofija fizike.problemi napisal/-a:Z "globjo spoznavo konceptov" mislim na fiziko in v okviru tega predmeta zelo malo "filozofiranja" o le tej. V okviru tega predmeta bi spoznali klasično mehaniko, PTR, STR, kvantno mehaniko, tudi Standardni model in pa seveda vse sodobne prototeorije.
Ja, se strinjam, ampak ni realno, sploh ne, predavati Kvantno mehaniko, brez predznanja. Predlagal bi študij fizike v kompletu in nato preskok na filozofijo.Sicer filozofi to spoznajo v okviru predmeta Filozofija narave, če se ne motim, vendar se mi zdi, kolikor sem prebral predavanja, vse preveč abstrakten in vse premalo konkreten. Namreč opažam, da nekateri filozofi v svojo refleksijo vključujejo tudi recimo dognanja kvantne mehanike, a so le ta nemalokrat z njihove strani slabo razumljena. Kar pa je glede na učni načrt fakultete pravzaprav logično. Predmetom fizika lahko ponudil resnično dobro osnovo za študij ontoloških vprašanj.
Problem je, da praktično vsi naravoslovni študiji potrebujejo veliko predznanja, ki se ga pač pridobi z leti študija. Kvantna mehanika 1 je na fiziki, mislim, da v tretjem letniku - in lahko si misliš, da ne brez razloga.Vem ... ideja je malce "čudna" in mogoče dejansko ne bi prinesla neke nove kvalitete, pa vseeno ...
No, saj tudi ni nujno, da bi imeli več predmetov na FF, lahko bi fiziko, matematiko, kemijo in bilogijo združili v en predmet Naravoslovje.
Res je. Saj sem rekel, da si odgovor že dobil. Vsak naslednji odgovor bo torej ponovitev prejšnjega.Rock napisal/-a:Kar si povedal, ni nič novega.Zajc napisal/-a:Na to vprašanje si odgovor dobil, verjetnost ob zamenjavi je 2/3. Na vprašanje, kako ravnati, da bo Rockova verjetnost čim večja, pa ne vem odgovora, ker nisem strokovnjak na tem področju.Rock napisal/-a:ne izogibaj se implicitnemu vprašanju: kako ravnati, da bo čim večja verjetnost zadetka.
Smola pač.Menim, da je tvoj odgovor nekorekten.
Ta rezultat je veljaven tudi za izključno 1 poskus.Govoriš o "2/3": ali ni to rezultat, ki je veljaven za situacijo, ki je večja od 1 poskusa?
Zajc napisal/-a:Kot nefilozofu mi je ta citat čisti nesmisel.
Avtor tega sestavka očitno razlikuje med besedama "ustvariti" in "iznajti"
Še enkrat preberi cel stavek ... no seveda, problem je, da gre za stavek, katerega koncept bi ti bil verjetno veliko bolj jasen v primeru, da prebereš celo njujino knjigo Kaj je filozofija?.- ampak to razlikovanje je brez vsakršne podlage in razlage. Za moje pojme sta "ustvariti nov pojem" ali "iznajti nov pojem" čista sinonima.
Ha, saj ne gre za pojme kar tako, pojmov radi. Seveda ni vsaka stvaritev ali vsaka ustvarjena stvar filozofija, vendar je recimo pojem aksiom definitivno takšne vrste pojem. Je pojem, ki omogoči "nov horizont", torej pojem, ki omogoči, da matematika kot taka sploh lahko eksistira. In tak pojem ni izdelan iz ostalih pojmov, ni plod sestavljanja (formiranja) določenih ostalih pojmov, temveč je ustvarjen, saj pred tem ni eksistiralo nič, kar bi spominjalo na le tega. Če malce karikiram, lahko tu vidimo razliko, namreč če je pojem izdelan, je vedno izdelan iz nečesa oziroma gre za obdelovanje že nastalega, dočim pa gre v primeru, ko je pojem ustvarjen, za nekaj, kar je šele nastalo in ni nujno, da je nastalo iz česar koli drugega. Če malce karikiram, pojma ne moreš izdelati iz "nič", lahko pa ga ustvariš iz "nič".Ta skupna lastnost (ustvarjanje pojmov) še nič ne pomeni. Vsaka znanost kaj ustvarja, pa zato še ni vsaka stvar filozofija (ali pač?).
Zajc napisal/-a:Ja, se strinjam, ampak ni realno, sploh ne, predavati Kvantno mehaniko, brez predznanja.
Imaš verjetno prav.Predlagal bi študij fizike v kompletu in nato preskok na filozofijo.
Torej, relevantni elementi so strukturalna razlika med stavkom in izjavo ter njegova nova teorija.problemi napisal/-a:Se opravičujem, bi moral biti pazljivejši, namreč ne gre za argumentacijsko teorijo temveč za teorijo argumentacije. Kaj pravzaprav mislim pa v linku: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ5WVN7X/:Rock napisal/-a:Prosim, povej kaj misliš z argumentacijsko teorijo.problemi napisal/-a:Poleg predmeta katerega je že Rock predlagal, torej Filozofije matematike, bi sam dodal še premet Argumentacijska teorija.
(V pravu uporabljamo podoben pojem, in me zelo zanima, kaj imaš v mislih.)
"Namen članka je prikazati teorijo argumentacije francoskega jezikoslovca in filozofa Oswalda Ducrota. Izhajajoč iz strukturalne razlike med stavkom in izjavo avtor v kritičnem dialogu s tradicijo govornih dejanj razvije novo teorijo argumentacije – »teorijo argumentacije v jeziku«."
Dvomim.Zajc napisal/-a:Ta rezultat je veljaven tudi za izključno 1 poskus.Rock napisal/-a:Govoriš o "2/3": ali ni to rezultat, ki je veljaven za situacijo, ki je večja od 1 poskusa?
Prav.Rock napisal/-a:Dvomim.Zajc napisal/-a:Ta rezultat je veljaven tudi za izključno 1 poskus.
Razlago imaš v temi "Tri vrata - pogojna verjetnost?".Toda, tvoja trditev je na primer: "verjetnost ob zamenjavi je 2/3".
Obrazloži, kaj pomeni tvoja trditev.
