Seveda, to je zaradi linearnosti Maxwellovih enacb - to je znano. Ampak to, da lokalizirani zarki lahko potujejo en preko drugega se ne pomeni, da niso del istega polja in morajo torej upostevati iste enacbe. V trenutku prekrivanja ne ves kaj pase pod prvi zarek in kaj pod drugi - sele ce pocakas, lahko uganes kako je slo (glede na smer propagacije), ampak tudi to funkcionira izkljucno v limiti geometrijske optike, ko so valovne dolzine dovolj kratke, da se lahko pretvarjas, da so zarki premice.
Ko sva ravno ob morju, lahko isto razloziva se na vodni gladini: en val lahko pride od oddaljene ladje, ki potuje z neko visoko hitrostjo, drug val pa lahko pride od "deklice". Pa vendar: hitrosti obeh valovanj sta enaki, ker potujeta po isti vodni gladini in se morata pokoravat istim zakonom! Koscek vode se premakne glede na to, kaksne so variacije gladine v okolici izbranega koscka. To je lokalna enacba (kot Maxwell) in se ne briga, kdo je kriv za variacije vodne gladine. Premislek glede tega, da vsi izvori prispevajo istemu polju, in istemu koordinatnemu sistemu, je enak kot pri svetlobi. Edina razlika je, da je valovanje na vodi vezano na mirujoco vodo (relativno na material, ki niha), Maxwellove enacbe pa niso, in so enake v vseh koordinatnih sistemih, ker noben koordinatni sistem ni prednostni, ki bi mu lahko rekli da absolutno miruje. To je princip relativnosti, ki je povsem naraven - vsi opazovalci so enakovredni, ker vsak zase lahko rece da miruje. Vsi imajo iste Maxwellove enacbe, in zato vsi, ne glede na hitrost vira, vidijo vse valovanje pri hitrosti c (ker koscek prostora, kjer je E in B pojma nima kako je E in B prisel tja ampak vidi samo okolico). Seveda kljub temu, da so Maxwellove enacbe in hitrost valovanja za vse opazovalce enake, ce menjas opazovalca (spremenis hitrost), se vedno dobis transformacijo - valovna dolzina in frekvenca se premakneta, ker sprememba hitrosti spremeni tako prostor kot cas (prostor vpliva na valovno dolzino, cas na frekvenco). Hkrati tudi vidis, da se lepo pretvarjata E v B in B v E, ko spreminjas hitrost - kar je izvor sile magnetnega polja na elektricni naboj (ker se giblje, on vidi magnetno polje kot elektricno - vse se izide). Brez teorije relativnosti tega ne dobis. S podanim premislekom nedvoumno sledi teorija splosne relativnosti kot edina moznost - ko enkrat naredis razmislek je popolnoma ocitno. Pa se iz simetrije prostora in casa vidis, da se v resnici zakoni poenostavijo, kar je dodaten znak, da je zadeva prav. Karkoli drugega bos poskusal, bos moral uvest fiktivno vesolje, drugacno od nasega.
Preden predlagas eksperimente, moras vedno preverit ce imajo smisel glede na stvari, ki jih ze poznamo.
Je svetlobna hitrost res največja?
Re: Je svetlobna hitrost res največja?
Rozman, mogoče ti bo v pomoč naslednje, meni pomaga: http://archive.org/details/TheClassicalTheoryOfFields (zgolj dawnloudaj si jo, pa bo)
Re: Je svetlobna hitrost res največja?
Aniviller, zamislim si, da sem mizar in dobim 60 cm dolgo desko, da jo razrežem na določene dolžine. Navodilo za razrez je napisano nečitljivo in sicer 20 x x = 60. (x pomeni nečitljiv znak). Zahtevi za razrez so torej lahko 20 * 3 = 60 (razreži na tri enake dele po 20 cm), ali pa 20 + 40 = 60 (dva dela 20 in 40 cm).
Podobno se dogaja v najinem primeru. Teorijo polj, ki mi jo razlagaš, poznam in vem da ja sama v sebi konsistentna (tako kot je 20*3=60). Sem pa tudi prepričan, da je teorija, ki jo opisujem v knjigi in ki je neodvisna od prve, tudi sama v sebi konsistentna (20+40=60). Tako se pojavi vprašanje, katera teorija objektivno opisuje pojav.
V primeru EM valov bi te dileme zožili ali celo odpravili z meritvijo hitrosti svetlobe (odpadel bi vsaj en x). Lahko bi sicer nadaljevala z razpravljanjem, ali moja teorija drži ali ne. Boljši predlog je, da vsak pri sebi napraviva SWOT analizo izvedbe te meritve hitrosti svetlobe na osnovi ločenega merjenja frekvence in valovne dolžine (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti), ki bi jih pridobili ali povzročili s tako meritvijo.
Podobno se dogaja v najinem primeru. Teorijo polj, ki mi jo razlagaš, poznam in vem da ja sama v sebi konsistentna (tako kot je 20*3=60). Sem pa tudi prepričan, da je teorija, ki jo opisujem v knjigi in ki je neodvisna od prve, tudi sama v sebi konsistentna (20+40=60). Tako se pojavi vprašanje, katera teorija objektivno opisuje pojav.
V primeru EM valov bi te dileme zožili ali celo odpravili z meritvijo hitrosti svetlobe (odpadel bi vsaj en x). Lahko bi sicer nadaljevala z razpravljanjem, ali moja teorija drži ali ne. Boljši predlog je, da vsak pri sebi napraviva SWOT analizo izvedbe te meritve hitrosti svetlobe na osnovi ločenega merjenja frekvence in valovne dolžine (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti), ki bi jih pridobili ali povzročili s tako meritvijo.
Re: Je svetlobna hitrost res največja?
Ravnokar sem ti povedal, da tvoja teorija ne more delovat, saj zahteva bodisi svoje polje za vsak vir, kar je nefizikalno, ali pa popolno porusenje elektromagnetizma, kar vemo da ni res, saj so Maxwellove enacbe preverjene.
Re: Je svetlobna hitrost res največja?
Aniviller, takih razprav je po svetu vsako leto na tisoče. Končajo se tako, da je vsak razpravljavec prepričan, da ima prav. Zakaj bi midva toliko modrovala? Zakaj dileme, ki jo imava, ne bi preprosto izmerila, še posebno, ker meritev je izvedljiva in enoumno odgovarja na najino dilemo. Kaj boš ti izgubil, če se nekoč v fiziki dogodi neposredna meritev hitrosti svetlobe iz gibajočega vira. Zakaj na splošno tak odpor do te meritve in zavzetost pri preprečevanju že kakršnih koli pobud za meritev. Vedno sem bil prepričan, da je v fiziki vsaka pobuda za meritev in vsaka meritev dobrodošla, še posebej pa inovativna meritev, ki potrjuje ključne postulate fizike – hitrost svetlobe. Ampak, če s predlogom meritve povzročam toliko slabe volje sem pripravljen do nadaljnjega tudi umakniti svojo pobudo.
Re: Je svetlobna hitrost res največja?
No, kot ponavadi mislis, da imava enakovredne argumente (1:1), noces pa prepoznat, da ne gres proti meni ampak proti celi fiziki, podprti z nestetimi eksperimenti, teoreticnimi izpeljavami in simetrijskimi argumenti. Jaz ne vidim nobene dileme - postavil sem ti argumente proti tvoji teoriji in ce nimas protiargumenta, potem je ocitno, kdo ima prav in kdo ne. Nova odkritja v fiziki ne izpodbijajo obstojecih zakonov, ampak jih dopolnjujejo - dokler zagovarjas teorijo, ki je ocitno v nasprotju z vsem kar vemo o svetu, jasno ne bo nihce izgubljal casa s tvojimi eksperimenti. Ce hoces, se lahko cesa lotis sam, ampak dvomim, da bos tvegal, da bi lastnorocno ovrgel svojo lastno teorijo.
Re: Je svetlobna hitrost res največja?
Tommo in že mnogi pred njim mi pošiljate dolge sezname meritev za potrditev hitrosti svetlobe. To so dokazi iz dvojnih zvezd, supernov, razpolovnih dob elementov, paradoksa dvojčkov, GPS sistema itd. Vsi ti dokazi bodo odvečni, ko bo opravljena meritev hitrosti svetlobe, kot jo predlagam. Rezultat bo dokončen in enoumen odgovor na vprašanje hitrosti svetlobe. Ne predlagam torej neke obrobne dodatne meritve k tolikim ostalim ampak meritev, ki nadomesti vse prej omenjene.
Re: Je svetlobna hitrost res največja?
Vsi ti eksperimentalni dokazi so veljavni in bodo še naprej veljavni: in ne more jih izpodbiti nikakršen šarlatanski miselni eksperiment. 
Re: Je svetlobna hitrost res največja?
Zelo neznanstvena izjava. Meritev nikoli ne NADOMESTI prejsnjih. Kvecjemu dopolni in preveri.
Re: Je svetlobna hitrost res največja?
Aniviller, ko svetlobi ločeno izmeriš valovno dolžino in frekvenco je s tem glede njene hitrosti vse jasno. Meritve, ki danes služijo kot dokazi pa lahko postanejo zgolj zanimivi primeri.
Re: Je svetlobna hitrost res največja?
Glede njene hitrosti je vse jasno ze vec kot 100 let. Tvoj eksperiment je tisti, ki bi bil le dodatna zanimivost. Poleg tega sta koncepta valovne dolzine in frekvence precej bolj problematicna kot sama hitrost - zveza \(c=\lambda\nu\) velja za matematicno idealiziran primer ravnih valov, za splosno valovanje pa lahko kvecjemu v mislih razstavis na vsoto ravnih valov (Fourierova transformacija) in trdis tole za vsako komponento posebej. Tako da povrhu vsega je ta meritev dalec od necesa fundamentalnega.
Re: Je svetlobna hitrost res največja?
Aniviller, zamisli si, da bi mi Tommo namesto več strani naslovov o vesoljskih dokazih o hitrosti svetlobe poslal en sam članek, tako enoumen, da ne bi dopuščal nobenega dvoma. Glede same izvedbe meritve pa ne skrbi, ko bo volja za meritev bo tudi pot.
Re: Je svetlobna hitrost res največja?
No, v 100 letih se je pac nabralo veliko neodvisnih eksperimentov, ki potrjujejo teorijo - vec dokazov je boljse, ne slabse. V tem casu so tudi napisali nesteto ucbenikov, ki povzemajo teorijo v celoti - zbrano vse, kar je dosedaj odkrito, povedano na pedagoski nacin. Ce pa hoces v obliki clanka in ene meritve, pa lahko pobrskas po prvih objavah iz zacetka 20. stoletja in bos dobil, kar zelis.
Re: Je svetlobna hitrost res največja?
Mimogrede, Rozman, a prof. Rosina (ki se sicer s tvojimi umotvori ne strinja, kar je razvidno iz citatov na tvoji strani) ve, da si ga prikrito - očitno z belo barvo pisave (zainteresirani naj v pdf-ju naredijo poizvedbo) - podpisal pod "članek" "Vpliv gibanja svetila na EM lastnosti svetlobe"?
Če bi me nekdo (pa čeprav je moj prijatelj) na tak način navedel kot soavtorja teksta (s katerim se ne strinjam), bi seveda protestiral in zahteval, da me kot soavtorja izloči.
Če bi me nekdo (pa čeprav je moj prijatelj) na tak način navedel kot soavtorja teksta (s katerim se ne strinjam), bi seveda protestiral in zahteval, da me kot soavtorja izloči.
Re: Je svetlobna hitrost res največja?
Ker ne maram nobenih "mučk", ne takšnih ne drugačnih, kar se tiče znanstvenih tekstov, sem sam le malce pogledal, pa vidim, da "belo pisan" ni zgolj omenjeni temveč tudi prof. dr. Gorazd Kandus.shrink napisal/-a:Mimogrede, Rozman, a prof. Rosina (ki se sicer s tvojimi umotvori ne strinja, kar je razvidno iz citatov na tvoji strani) ve, da si ga prikrito - očitno z belo barvo pisave (zainteresirani naj v pdf-ju naredijo poizvedbo) - podpisal pod "članek" "Vpliv gibanja svetila na EM lastnosti svetlobe"?
Če bi me nekdo (pa čeprav je moj prijatelj) na tak način navedel kot soavtorja teksta (s katerim se ne strinjam), bi seveda protestiral in zahteval, da me kot soavtorja izloči.