Pozdravljeni!
liki naj bi imeli dve dimenziji. širino in dolžino, predmeti pa naj bi imeli tri dimenzije. nekje sem zasledil, da obstajajo 3 osnovne dimenzije in ena časovna, potem pa še cel kup "skritih" dimenzij. kakšne so torej te "skrite" dimenzije in ali ne bi mogli potem predmeti imeti 4-dimenzije? aja pa še to: če je lik sestavljen iz širine in dolžine, predmet pa iz višine, dolžine in širine, kakšni bi potem izgledali enodimenzionalni objekti?
LP
DIMENZIJE
Re: DIMENZIJE
Enodimenzionalni objekti so recimo daljice (karkoli kjer lahko polozaj na tem objektu enolicno dolocis z eno samo koordinato), nicdimenzionalni objekti so pa tocke. Ce vzames recimo kocko, je njena notranjost 3D volumen, njene stranice 2D ploskve, robovi 1D daljice in oglisca 0D. Se vse lepo izide.
Matematicno gledano je dimenzionalnost povsem poljubna, saj niti ni nujno da se nanasas na fizicni prostor - dovolj je, da imas neko kolicino, ki je opisljiva z dolocenim stevilom komponent. V bistvu imas vektorje z dolocenim stevilom komponent. Tako da ni dobro ozkogledno definirat dimenzije skozi nase predstave o ravnem evklidskem prostoru v katerem zivimo.
Cas seveda (tako fizikalno, kot tudi povsem prakticno) velja kot dimenzija. Recimo ce hoces povedat kateri dogodek imas v mislis, moras povedat, kje in kdaj se je zgodil, torej imas vektor (x,y,z,t). Tako kot pri filmu - da poves katero sceno mislis, moras povedat cas. Ce hoces popisat vsak piksel v filmu, ima vsak cas, x koordinata in y koordinata svojo barvo (filmi so torej 3D). To vidis tudi, ko rises grafe. Enostavno naneses casovno dimenzijo na x os koordinatnega sistema, neko drugo kolicino pa na y koordinato, in dobis graf, kjer si casovno dimenzijo preslikal na vodoravno dimenzijo na papirju. Vse je samo v kolicini neodvisnih "smeri". Po teoriji realtivnosti se izkaze potem celo, da vektorji (x,y,z,t) niso samo kompakten zapis polozaja in casa hkrati, ampak se s spreminjanjem hitrosti opazovalca ta 4D prostor-cas transformira (vrti) in vidis razlicne mesanice casovnih in prostorskih koordinat.
O "zvitih" dimenzijah pa raje ne razmisljaj - gre za mesanico zelo komplicirane fizike v hipoteticnih teorijah, ki so se v razvoju, in medijskega pogleda na zadevo, ki je vedno narobe.
Matematicno gledano je dimenzionalnost povsem poljubna, saj niti ni nujno da se nanasas na fizicni prostor - dovolj je, da imas neko kolicino, ki je opisljiva z dolocenim stevilom komponent. V bistvu imas vektorje z dolocenim stevilom komponent. Tako da ni dobro ozkogledno definirat dimenzije skozi nase predstave o ravnem evklidskem prostoru v katerem zivimo.
Cas seveda (tako fizikalno, kot tudi povsem prakticno) velja kot dimenzija. Recimo ce hoces povedat kateri dogodek imas v mislis, moras povedat, kje in kdaj se je zgodil, torej imas vektor (x,y,z,t). Tako kot pri filmu - da poves katero sceno mislis, moras povedat cas. Ce hoces popisat vsak piksel v filmu, ima vsak cas, x koordinata in y koordinata svojo barvo (filmi so torej 3D). To vidis tudi, ko rises grafe. Enostavno naneses casovno dimenzijo na x os koordinatnega sistema, neko drugo kolicino pa na y koordinato, in dobis graf, kjer si casovno dimenzijo preslikal na vodoravno dimenzijo na papirju. Vse je samo v kolicini neodvisnih "smeri". Po teoriji realtivnosti se izkaze potem celo, da vektorji (x,y,z,t) niso samo kompakten zapis polozaja in casa hkrati, ampak se s spreminjanjem hitrosti opazovalca ta 4D prostor-cas transformira (vrti) in vidis razlicne mesanice casovnih in prostorskih koordinat.
O "zvitih" dimenzijah pa raje ne razmisljaj - gre za mesanico zelo komplicirane fizike v hipoteticnih teorijah, ki so se v razvoju, in medijskega pogleda na zadevo, ki je vedno narobe.