Kvarkadabra forum

agata napisal/-a:Da nimam pravice reči, da je zame hudronski trkalnik dolgočasen, poleg vsega pa še pretirano drag.

Imaš pravico, bi pa se spodobilo to pregrešno dragost primerjati recimo z dragostjo vojne v Iraku.

(a žal je tako, da je potrebno v današnjih časih o tem šepetati)

Ta tvoj vtis je najbrž povsem zgrešen, vsaj na tem forumu.

@agata
Vsak ima pravico(in dolznost) do svojega okusa, mnenja. Tudi, ce rece, da je znanost konspiracija ali ideologija...ali da je humanizem passe, ali materializem izraz nizjefrekvencne kolektivne zavesti trenutnega casa...ali da bog je, boga ni...

Whatever, to so zgolj mnenja, katerih resnicnost se da preverit.
Na posamezniku je, da se zgresenega mnenja znebi, ali si ga se bolj stisne k srcu.

Jaz se jih rad znebim, ce se izkazejo kot fail.

NoSee napisal/-a:Vendar sem zal prepozno ugotovil, da so to propagirali falirani studentje, med katerimi sem se kasneje znasel tudi sam(in sem presaltal na druzboslovje).

Ta pa je bila tako v stilu Cassius Marcellus Claya mlajšega, malo poplesavanja po ringu, potem pa udarec, pa ajd ne bom rekel udarec izpod pasu, temveč direkt v čelo. Torej, če si faliran študent ti ne preostane drugega kot družboslovje?

No iz mojih izkušenj več faliranih študentov iz naravoslovnih ved, naredi družboslovne v prvo

problemi napisal/-a:Ta pa je bila tako v stilu Cassius Marcellus Claya mlajšega, malo poplesavanja po ringu, potem pa udarec, pa ajd ne bom rekel udarec izpod pasu, temveč direkt v čelo. Torej, če si faliran študent ti ne preostane drugega kot družboslovje?

Seveda ni bilo misljeno tako
Slo je za osebno odlocitev, ki se je v tistem casu zdela smiselna. Danes opazam, da je bila overall slaba odlocitev.
'Moj' mindset je, odkar pomnim, pretezno scientisticen, seveda z raznimi primesmi.

Motore napisal/-a:No iz mojih izkušenj več faliranih študentov iz naravoslovnih ved, naredi družboslovne v prvo

Sam nisem med njimi, mi je druzboslovje takoj ob'vstopu vanj' zasmrdelo.

Roman napisal/-a:Imaš pravico, bi pa se spodobilo to pregrešno dragost primerjati recimo z dragostjo vojne v Iraku.

Imaš povsem prav. Bi pa mimo tega imel eno vprašanje, sicer malce provokativno, kaj je bolj koristno za "kulturo zahodnega človeka" CERN ali "vojne za energetske vire"*?

*ob predpostavki, da označimo iraško vojno, kot "vojno za energetske vire"

Ta tvoj vtis je najbrž povsem zgrešen, vsaj na tem forumu.

Res je nobenemu ni potrebno šepetati, sploh pa ne na tem forumu.

NoSee napisal/-a:

Motore napisal/-a:No iz mojih izkušenj več faliranih študentov iz naravoslovnih ved, naredi družboslovne v prvo

Sam nisem med njimi, mi je druzboslovje takoj ob'vstopu vanj' zasmrdelo.

Se mi je zdelo, sicer pa nisem rekel da je teh prestopov veliko, nekaj pa jih vendarle poznam, celo obratne (ampak v tem primeru ni nobeden nič doesegel)

NoSee napisal/-a:Seveda ni bilo misljeno tako

Vem, sem se šalil.

'Moj' mindset je, odkar pomnim, pretezno scientisticen, seveda z raznimi primesmi.

Verjel ali ne, moj tudi, no, mogoče je pri meni tistih primesi malo več, ali pa tudi ne, kaj vem, si dokaj "skrivnosten" glede tematike humanistika in družbolsovje.

Motore napisal/-a:No iz mojih izkušenj več faliranih študentov iz naravoslovnih ved, naredi družboslovne v prvo

Usmiljenje, dragi moj Motore, usmiljenje in nič drugega.

Nosee-sovražnost ti ni v čast.

agata napisal/-a:Nosee-sovražnost ti ni v čast.

Nobene sovraznosti ni, niti casti. Razhajanj v mnenjih si ne razlagat kot sovraznost, bo svet veliko prijaznejsi.

Smrad kot metafora za zaničevanje al pa ponižanje ect., zame nikakor ni dobrovoljna al pa resna kritika.
Nekateri so npr. mnenja, da so temnopolti smrdljivci( pred leti je neka novinarka to mnenje prostodušno izrazila, ko je poročala iz Južne Afrike), in takšna mnenja bom vedno obsojala-obstaja nekaj, čemur pravimo paradoks tolerance. Nasilje pa se ponavadi začne pri besedah. Take stvari so me učili na smrdljivih fakultetah.

agata napisal/-a:Smrad kot metafora za zaničevanje al pa ponižanje ect., zame nikakor ni dobrovoljna al pa resna kritika.

Dvomim, da je NoSee s tem mislil karkoli zaničevalnega ali ponižujočega. S tistim izrazom je preprosto rekel da mu ne diši aka mu ni všeč.

Nasilje pa se ponavadi začne pri besedah. Take stvari so me učili na smrdljivih fakultetah.

Še enkrat, nobeden ni rekel da so družboslovne fakultete smrdljive, od kje ti to? Kakšno nasilje??

agata napisal/-a:Smrad kot metafora za zaničevanje al pa ponižanje ect., zame nikakor ni dobrovoljna al pa resna kritika.
Nekateri so npr. mnenja, da so temnopolti smrdljivci( pred leti je neka novinarka to mnenje prostodušno izrazila, ko je poročala iz Južne Afrike), in takšna mnenja bom vedno obsojala-obstaja nekaj, čemur pravimo paradoks tolerance. Nasilje pa se ponavadi začne pri besedah. Take stvari so me učili na smrdljivih fakultetah.

Preobcutljivost zna bit resen problem. Izvira lahko iz napacnega sklepanja in principa - delanja slona iz muhe.

Pretiravas. Za interpretacijo mojega stalisca glede specificne univerze(miselne panoge) si sama odgovorna, lahko pa ti le recem, da se ne najdem v tvoji izpeljanki.
Sklepam, da ce je Motore takoj razumel, potem je stalisce jasno.

Morda pa si zelis stvar tako interpretirat, da bo tvoj 'ego' bolj zadovoljen. To lahko jaz sklepam iz tvojih sklepov.
...ce si lahko to dovolim.

Brez zamere, bom se enkrat povedal.
Osebno mi je studij druzboslovja povzrocil premnogo dvomov o resnosti discipline, druzboslovnega mindseta. Zato sem nehal, seveda.
Imam pa kar nekaj prijateljev druzboslovcev, se zelo dobro razumemo, le ne delimo enakega pogleda na vecino tem, a to dojemam kot zelo pozitivno stvar. Je priloznost, da nam razmisljanje drugega odpre drugacen pogled na zadevo. In nihce ne tarna, ko se kdo ne strinja, temvec poslusa in premelje. Potem se pogovor nadaljuje.

itd..

Se malo on-topic(bo napisano precej povrsno):
Ime teme(teorija vsega) mi sproza mnoga vprasanja, recimo - kdaj v doloceni disciplini pridemo do koncnega pojasnila, kdaj trcimo ob(zlijemo) spoznanje spoznavanega(kje je limita panoge).
Po tem, kar sem ze pisal, da je razclenitev objektivno/subjektivno vedno prisotna ob dovolj specificni konfiguraciji objektivnega obstoja(materialni svet, za rect), sam sklepam, da je vsako spoznanje zgolj aproksimirana replikacija spoznavanega, prenos v subjektivni proces. Ce ta replikacija doseze dovoljsnjo podobnost in operativnost(se sklopi z ostalimi miselnimi konfiguracijami) in tako spoznavnost stoji znotraj nekih resolucijskih kriterijev, ki veljajo za vsak referencni okvir(izposojen izraz) posebej.
Zato "navidez" obstaja razlika med QM in SR(GR), ker en referencni okvir ne podpira operativnosti drugega.

Prav tako obstaja razhajanje med psihoanalizo in nevrologijo, vsaka disciplina ima svoj spekter spoznavnosti. Ali med druzboslovjem in naravoslovjem, recimo.

Torej bi bila prava "Teorija Vsega" bolj podobna neki 'Knjigi modrosti' ali kakemu univerzalnemu algoritmu, ki bi porabil nekaj simbolov ali bitov?
Glede funkcionalnosti se tehtnica ze par desetletij nagiba na stran algoritma, a inercija partisocletne neoperativnosti raznih knjig in njih resnic zahteva staticnost, nesprejemljivost, vcasih za vsako ceno.

A ce lahko verjamemo evoluciji, je jasno, da dovoljsnja operativnost vedno premaga inercijo, jo premelje in rekonfigurira v bolj uporabno obliko.
Survival of the fittest.

Koncne teorije ni, je le nek nabor informacij, ki v dolocenih situacijah nekoga dokoncno zadovolji.