Končni delec atoma
-
- Prispevkov: 389
- Pridružen: 30.3.2010 11:01
Re: Končni delec atoma
Ohranjanje mase in energije. Kar se pa tiče končnega odgovora na to vprašanje, bi pa vprašal drugače:"Zakaj so šla tako velika
sredstva za Cern? Zato ker že vse vemo? Najbrž je povod zato ravno to in podobna vprašanja. Saj nočem preveč polemizirati z ljudmi,
ki poznate fiziko bolje kot jaz, bilo pa bi fino, če bi dopuščali možnost, da še ni vse dorečeno, kljub temu, da spoznanja dajejo občutek,
da o neki temi pa znanstveniki vedo že vse. A ni fino, ko prodira človeško znanje in radovednost čez meje obstoječega?
sredstva za Cern? Zato ker že vse vemo? Najbrž je povod zato ravno to in podobna vprašanja. Saj nočem preveč polemizirati z ljudmi,
ki poznate fiziko bolje kot jaz, bilo pa bi fino, če bi dopuščali možnost, da še ni vse dorečeno, kljub temu, da spoznanja dajejo občutek,
da o neki temi pa znanstveniki vedo že vse. A ni fino, ko prodira človeško znanje in radovednost čez meje obstoječega?
Re: Končni delec atoma
Od kod ti ta misel?silvester1234 napisal/-a:Zato ker že vse vemo?
Vsak naravoslovec ve, da ni vse dorečeno.bilo pa bi fino, če bi dopuščali možnost, da še ni vse dorečeno
Pretiravaš.kljub temu, da spoznanja dajejo občutek, da o neki temi pa znanstveniki vedo že vse.
Itak. Vendar je tudi zanimivo vprašanje, kako daleč sploh je danes človeško znanje na poti do poznavanja vsega.A ni fino, ko prodira človeško znanje in radovednost čez meje obstoječega?
Re: Končni delec atoma
Človeško znanje je take narave, da hitreje postavlja nova vprašanja kot pa zna na njih odgovarjati.Roman napisal/-a:silvester1234 napisal/-a:Itak. Vendar je tudi zanimivo vprašanje, kako daleč sploh je danes človeško znanje na poti do poznavanja vsega.A ni fino, ko prodira človeško znanje in radovednost čez meje obstoječega?
Re: Končni delec atoma
Kar seveda ni nič narobe.derik napisal/-a:Človeško znanje je take narave, da hitreje postavlja nova vprašanja kot pa zna na njih odgovarjati.Roman napisal/-a:Itak. Vendar je tudi zanimivo vprašanje, kako daleč sploh je danes človeško znanje na poti do poznavanja vsega.
Re: Končni delec atoma
Resnično. Ampak pri tem nekatera vprašanja nimajo odgovorov (česar sicer ne moreš vedeti, dokler odgovorov ne poskušaš najti), pri drugih pa gre za vprašanje "povpraševanja" (število pojavov, ki terjajo razlago). Imaš občutek, da je "povpraševanje" neskončno?derik napisal/-a:Človeško znanje je take narave, da hitreje postavlja nova vprašanja kot pa zna na njih odgovarjati.
Re: Končni delec atoma
Ne razumem ravno, kaj misliš s "povpraševanjem". Ampak jaz gledam na znanje kot na našo lastno produkcijo, ne pa kot na neko skrivnost, ki jo počasi odkrivamo in ki bo nekoč v celoti pojasnjena. Znanje lahko produciramo v neskončnost in ker je vprašanj vedno več kot odgovorov, je razlika med znanim in neznanim vedno večja.
Re: Končni delec atoma
Naj ponudim še drugo polovico odgovora:Roman napisal/-a: je tudi zanimivo vprašanje, kako daleč sploh je danes človeško znanje na poti do poznavanja vsega.
Ta se glasi:
Načelno na to vprašanje ni mogoče odgovoriti.
Kajti ne vemo, kaj je končno znanje, in če tega ne vemo, tudi ne vemo, kako daleč smo še do cilja.
(Seveda pa je vprašanje samo zase legitimno.)
Re: Končni delec atoma
Kar pa ne spremeni dejstva, da imamo vedno več znanja oz. da je vedno več znanega.derik napisal/-a:Ne razumem ravno, kaj misliš s "povpraševanjem". Ampak jaz gledam na znanje kot na našo lastno produkcijo, ne pa kot na neko skrivnost, ki jo počasi odkrivamo in ki bo nekoč v celoti pojasnjena. Znanje lahko produciramo v neskončnost in ker je vprašanj vedno več kot odgovorov, je razlika med znanim in neznanim vedno večja.
Re: Končni delec atoma
Iz česa pa so torej kvanti?
Jaz vsekakor podpiram teorijo strun.Dr.Michio Kaku zna to dobro razložit,ampak vse je treba prvo najprej raziskati pa podtrdit.
Jaz vsekakor podpiram teorijo strun.Dr.Michio Kaku zna to dobro razložit,ampak vse je treba prvo najprej raziskati pa podtrdit.
Re: Končni delec atoma
Recimo banalen primer: iz česa je nek predmet? In potem, iz česa so molekule, iz česa atomi, iz česa delci, iz česa kvarki, iz česa ... Zdaj je samo vprašanje, ali ta "vrsta" konvergira, ali ne.derik napisal/-a:Ne razumem ravno, kaj misliš s "povpraševanjem".
Se znanost kaj razlikuje od umetnosti, prava, filozofije?Ampak jaz gledam na znanje kot na našo lastno produkcijo, ne pa kot na neko skrivnost, ki jo počasi odkrivamo in ki bo nekoč v celoti pojasnjena.
S čim lahko dokažeš to trditev? Hm, kaj pa je zate neskončnost?Znanje lahko produciramo v neskončnost ...
To se ne bo spremenilo, otrok začne kot nevednež. Sprašujemo se lahko tudi po stvareh, ki so že odkrite. Mislim, da teh ne bi smeli šteti.in ker je vprašanj vedno več kot odgovorov ...
Kaj pa vem. Ni tudi neznano naša lastna produkcija?je razlika med znanim in neznanim vedno večja.
Re: Končni delec atoma
Po mojem ne konvergira.Roman napisal/-a:Recimo banalen primer: iz česa je nek predmet? In potem, iz česa so molekule, iz česa atomi, iz česa delci, iz česa kvarki, iz česa ... Zdaj je samo vprašanje, ali ta "vrsta" konvergira, ali ne.derik napisal/-a:Ne razumem ravno, kaj misliš s "povpraševanjem".
V smislu produciranja pojmov ne, lahko pa se v tem, da znanstveniki bolj verjamejo v končnost narave, da bo prišel čas, ko bodo vse skrivnosti narave pojasnjene.Se znanost kaj razlikuje od umetnosti, prava, filozofije?Ampak jaz gledam na znanje kot na našo lastno produkcijo, ne pa kot na neko skrivnost, ki jo počasi odkrivamo in ki bo nekoč v celoti pojasnjena.
Neskončnost v tem smislu, da se bo vedno dalo najti snov za nov doktorat.S čim lahko dokažeš to trditev? Hm, kaj pa je zate neskončnost?Znanje lahko produciramo v neskončnost ...
Ja, prav to. S produciranjem neznanja ustvarjamo povpraševanje po znanju. V smislu tiste prispodobe o stonogi, ki jo je žaba vprašala, kako ve, katera noga je naslednja na vrsti - pa se je ustavila in ni znala več hoditi.Kaj pa vem. Ni tudi neznano naša lastna produkcija?je razlika med znanim in neznanim vedno večja.
Re: Končni delec atoma
Rekel bi, da "povpraševanje" ni neskončno, morda je število celo dokaj skromno. (Seveda, gre za vprašanje kategorij.)Roman napisal/-a: Ampak nekatera vprašanja nimajo odgovorov (česar sicer ne moreš vedeti, dokler odgovorov ne poskušaš najti), pri drugih pa gre za vprašanje "povpraševanja" (število pojavov, ki terjajo razlago). Imaš občutek, da je "povpraševanje" neskončno?
Kajti, je ogromno ljudi na svetu, ogromno znanja je akumuliranega, torej se mora vedeti, kaj je (za človeka) zanimivo.
Mogoče je smiselna primerjava s šahom:
za začetnika je praktično vsaka pozicija velika skrivnost.
Pri dobrem igralcu je drugače: ima nekakšen pregled nad šahom; za vsako pozicijo naj bi vedel, kakšen taktičen odgovor je indiciran, in kakšen strateški.
Re: Končni delec atoma
Rekel bi, da je odgovor odvisen od aspekta vpraševalca.Roman napisal/-a: Se znanost kaj razlikuje od umetnosti, prava, filozofije?
Glede prava:
znanost in pravo se ne razlikujeta, kajti obema je cilj nek rezultat, ki ga vsaka disciplina hoče racionalno doseči.
Znanost in pravo se razlikujeta - kajti znanost se ukvarja z dejstvi (v nem. se ta del pr. filozofije imenuje SOLLEN), pravo z "najstvom" (SEIN; gre za to, kaj naj bi bilo).
Zadnjič spremenil Rock, dne 11.10.2010 10:10, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: Končni delec atoma
Se opravičujem, ampak tako razmišljanje je zame tuje.derik napisal/-a:Ja, prav to. S produciranjem neznanja ustvarjamo povpraševanje po znanju. V smislu tiste prispodobe o stonogi, ki jo je žaba vprašala, kako ve, katera noga je naslednja na vrsti - pa se je ustavila in ni znala več hoditi.Roman napisal/-a:Kaj pa vem. Ni tudi neznano naša lastna produkcija?derik napisal/-a: je razlika med znanim in neznanim vedno večja.
Vsaj za potrebe diskurza je potrebno nekje začeti, pa čeprav se kasneje pokaže, da je bilo naše izhodišče napačno. (To ne moti: se vrnemo, in preverimo izhodišče.)
In naše izhodišče je svet (vesolje).
Težko bi govorili o produkciji neznanja. Na začetku je praktično le neznanje, ki pa se s časom nedvomno veča.
Neznanje ni producirano po človeku.
Če človek prek znanosti odkriva, da vedno manj ve(?) - to ne pomeni produkcije neznanja.
Človek je postavljen pred neznano dejstvo - ki ga poskuša razložiti. To ni produkcija neznanja, ampak obratno, gre za produkcijo znanja. In čeprav znanost zahaja na stranpoti, se nedvomno (pravo) znanje veča.