osnovni delci - so med seboj popolnoma enaki
osnovni delci - so med seboj popolnoma enaki
Kako vemo, da so vsi osnovni delci med seboj popolnoma enaki? Npr. elektroni - ko so znanstveniki merili naboj elektrona so tega izmerili z neko natančnostjo meritve. Na koncu so zaključili, da so elektroni popolnoma enaki in da je njihov naboj TolikoInToliko+-Nekaj. Je možno, da so elektroni dejansko različni, njihov naboj pa znaša med TolikoInToliko+Nekaj in TolikoInToliko-Nekaj?
Re: osnovni delci - so med seboj popolnoma enaki
No ce hoces zadovoljiv odgovor "zakaj" potem moras pocakat na teorijo vsega, ki bo dala celo vesolje kot posledico ene enacbe. Ker zdaj je kvantizacija nekaj kar opazis in temu primerno zgradis hipoteze in iz njih potegnes zakone, ki se jih da preverit eksperimentalno in zato vemo da kvantna mehanika deluje. Paulijev princip je recimo posledica nelocljivosti delcev - ce ne bi bili nelocljivi svet ne bi mogel obstajat v tej obliki.
Veliko kvantizacijskih pogojev pride iz tega, da mora biti neka zadeva celostevilska, drugace se periodicnost faze ne izide (tako gre z navadno vrtilno kolicino, s spinom,...). In v bistvu ce bi imeli elektroni razlicne naboje to pomeni da jih ne bi mogli obravnavat kot delce ampak bi bil samo en poljubno zvezno porazdeljen naboj, kot poznamo iz klasicne elektrodinamike. To, da naboj prihaja v paketih privede do zahteve, da so to posamicni delci - drugace niti ne ves ali imas opravka z 1 elektronom z 1 nabojem ali 10 elektroni z 0.1 naboja
Cim so delci, je vse kvantizirano.
Da se tudi pokazat, da v primeru da obstajajo magnetni monopoli, je ves naboj v vesolju nujno kvantiziran.
Enakost pride tudi iz tega, da v principu so vsi delci v bistvu en in isti delec. Recimo lahko iz "nic" (iz fotonov) pridelas par elektron + pozitron ampak to je v resnici le elektron, ki potuje po casu iz prihodnosti v preteklost (pozitron) in se odbije od fotona nazaj v prihodnost (elektron). Ce sledis pot vsakega elektrona preko vseh njegovih interakcij z drugimi delci je cisto mozno da prej ali slej ugotovis da sta dva elektrona "v sorodu" in morata torej biti nujno istega naboja.
Veliko kvantizacijskih pogojev pride iz tega, da mora biti neka zadeva celostevilska, drugace se periodicnost faze ne izide (tako gre z navadno vrtilno kolicino, s spinom,...). In v bistvu ce bi imeli elektroni razlicne naboje to pomeni da jih ne bi mogli obravnavat kot delce ampak bi bil samo en poljubno zvezno porazdeljen naboj, kot poznamo iz klasicne elektrodinamike. To, da naboj prihaja v paketih privede do zahteve, da so to posamicni delci - drugace niti ne ves ali imas opravka z 1 elektronom z 1 nabojem ali 10 elektroni z 0.1 naboja
Cim so delci, je vse kvantizirano.Da se tudi pokazat, da v primeru da obstajajo magnetni monopoli, je ves naboj v vesolju nujno kvantiziran.
Enakost pride tudi iz tega, da v principu so vsi delci v bistvu en in isti delec. Recimo lahko iz "nic" (iz fotonov) pridelas par elektron + pozitron ampak to je v resnici le elektron, ki potuje po casu iz prihodnosti v preteklost (pozitron) in se odbije od fotona nazaj v prihodnost (elektron). Ce sledis pot vsakega elektrona preko vseh njegovih interakcij z drugimi delci je cisto mozno da prej ali slej ugotovis da sta dva elektrona "v sorodu" in morata torej biti nujno istega naboja.