Torej 'zlata penina'!
Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Rockec je napisal:
Smo opazili, ja.(Oglašam se po daljši odsotnosti.)
-------------------------------------------
Seveda je bila.V tvojem tekstu ni bilo nobene predpone, vojkec.
Ta razlika je popolnoma nepomembna in zanemarljiva. Temu bi bilo tako tudi, če bi se razlikovala za cel velikostni razred.Pogledal sem prva dva linka, in že je tu razlika (10^80; 4×10^80).
Ali pa je ta razlika v astrofiziki nepomembna (število atomov v vesolju)?
Malce šale ne škodi. - Imenuje se 'feniks'. (In opazil je - zanašam se na tvoje pravilno imenovanje merskih enot - 2 točki [beri: jokti], shrinka in vojka.)
Zadnjič spremenil vojko, dne 3.5.2017 21:09, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: Čudeži in znanost
Da v nobeni resni kozmogonski teoriji ni prostora za nadnaravno razlago, ki bi vključevala nekakšnega Kreatorja ali Demiurga.
Re: Čudeži in znanost
Ali je to točno?vojko napisal/-a: ↑3.5.2017 20:14SI notacija predpon je takale: milijon, milijarda, bilijon, bilijarda, trilijon, triljarda, kvadrilijon ... Anglosaksonska notacija ne pozna 'milijarde',Rock napisal/-a: ↑3.5.2017 18:04Še, vojkec (ali kdo drug), če morda veš:
- pri nas govorimo, če začnem z milijonom, pri redu števil: milijon, milijarda, bilijon, biljarda, triljon (btw, je bolj pravilno 'trilijon'?), triljarda, ...
Kje se to neha in nastopi sprememba? (Kajti tvoja 'jota' očitno temelji na drugačnem principu. - In v Sloveniji smemo, v okviru SI (btw: zakaj taka kratica - kaj pomeni?), formalno uporabljati na določenih področjih drugačne-udomačene izraze.) - Se bo oglasil tudi Zajc?)
Za Američane (ZDA) je bilijon tisto, kar mi (npr. Slovenija) imenujemo milijarda (10^9).
Toda GB - ali res sledi ZDA (in ne 'kontinentalni Evropi')?
Morda veš, kako je v Sr. Ameriki, Južni Ameriki? (In ni pravilno 'triljarda' - ampak trilijarda?)
In, zakaj 'mi' konstantno govorimo o Anglo-saksoncih? To je pač le zgodovinsko ime za Angle in Sase. 'Anglosaksonci' ne more biti sinonim za prebivalce današnje UK ali GB, in še manj oznaka za 'Angloameričane'. (Kot da bi danes govorili o Hebrejcih, in mislili na prebivalce države Izrael.)
Hm, vojkec: po slovensko znaš šteti le do kvadrilijona, v angleščini si se potrudil do 10^33 (Decillion). 'Kdor ponižuje se sam, podlaga je ...!'ampak rečejo: Million, Billion, Trillion, Quadrillion, Quintillion, Sextillion, Septillion, Octillion, Nonillion, Decillion, itd.
Evo, če slučajno veš, nadaljnji rafal podvprašanj:To so vrednosti; imena predpon za te vrednosti pa so seveda mega, tera, peta, eksa, zeta, jota, njihove okrajšave pa so: M, T, P, E, Z, Y.
- vzemimo 'milijon' za ilustracijo: to je vrednost?
- kaj je tu 'predpona'?
- in če govoriš o predponi - kaj torej sledi le-tej? In kako se reče 'končnici'?
Jaz mislim tako:
če veš, boš z veseljem altruistično odgovoril (Repetitio est mater ...);
če pa ne veš, imaš priložnost, da izpopolniš svoje znanje (SOKRAT bi te tedaj cenil, kajti zanj je bilo znanje morda največja vrednota.)
Re: Čudeži in znanost
Ne drži.
Koliko naj bi znašal 'en velikostni razred'?Pogledal sem prva dva linka, in že je tu razlika (10^80; 4×10^80).
Ali pa je ta razlika v astrofiziki nepomembna (število atomov v vesolju)?
--------------------
Ta razlika je popolnoma nepomembna in zanemarljiva. Temu bi bilo tako tudi, če bi se razlikovala za cel velikostni razred.
Re: Čudeži in znanost
Kako lepa projekcija!
(V trditvi, da 'Big Bang teorija ne pomeni sinonima za stvarjenje sveta', vidiš nadnaravni aspekt?)
Btw, ali razlikuješ med Stvarnikom in Demiurgom?
Re: Čudeži in znanost
Bom dopolnil svoje pripombe (bom videl, če bo mogoče priti do preciznega in verodostojnega odgovora):vojko napisal/-a: ↑3.5.2017 20:14SI notacija predpon je takale: milijon, milijarda, bilijon, bilijarda, trilijon, triljarda, kvadrilijon ... Anglosaksonska notacija ne pozna 'milijarde', ampak rečejo: Million, Billion, Trillion, Quadrillion, Quintillion, Sextillion, Septillion, Octillion, Nonillion, Decillion, itd. To so vrednosti; imena predpon za te vrednosti pa so seveda mega, tera, peta, eksa, zeta, jota, njihove okrajšave pa so: M, T, P, E, Z, Y.
govoriš o predponi, o imenu predpone, o vrednosti, o okrajšavi;
če zopet vzamemo za primer 'milijon': kaj je tu tisto, o čemer govoriš? (Upam, da bom uspel oklestiti drevesa, da pridem do bistva/gozda, in da bom lahko povečal svoj tezaver [kamor pripustim le solidne vednosti].)
Re: Čudeži in znanost
Morda kdo pozna 'zgodovino astrofizike'?
So pred leti menili, da je v vesolju 10^24 atomov, in kdaj je to bilo?
Re: Čudeži in znanost
Jaz pa mislim, da je rešitev dokaj enostavna.
Recimo, dva glavna krivca je potrebno resno opomniti.
To je vse.
Sprašujem se samo, od kod strah v upravi Kvarkadabre.
Slovenija je mala po številu. - Modro vodstvo skrbi, da nasprotja (v družbi, ki se imenuje poljudno-znanstveni forum) niso prevelika. - Za zgoraj opisano malo deželo je navedena skrb še posebej pomembna.
Re: Čudeži in znanost
Zakaj, čemu taka vprašanja? (Taka platforma je namerno izogibanje rešitvam - da bi nastal družbeni kaos, in tak kaos je za določene politične usmeritve seveda zaželen [le pot do tega kaosa naj bo čim bolj zakamuflirana].)vojko napisal/-a: ↑19.3.2017 13:38Ponujam malo drugačne 'duhovne vaje' za igro 'inteligentnega ugibanja'.
Ali menite, da super napredne civilizacije (tip II in III) sploh poznajo koncept 'vojne'?
/.../
Na kratko: menite, da je koncept 'vojne' lasten le naši civilizaciji, ali je to univerzalna lastnost vsake tehnološke civilizacije?
Kaj je argument, da je sploh racionalno razpredati o zgoraj zatrjevanih tipih civilizacij?
Ali niso smiselna vprašanja nekoliko drugačna?
Npr., koliko milijard prebivalcev lahko preživi Zemlja, in koliko časa se lahko še počutimo varne?
In, če marksizem (seveda) ni pravi družbeni red, 'kapitalizem' pa sam zase ni optimalna paradigma (ampak mora biti pravno reguliran) - v čem je rešitev?
Kaj je odgovor na vprašanje 'kdo bo čuval čuvarje?' (Quis custodiet custodes?)
Kakšna je pravilna pravna regulacija?
In kje je garancija, da bo 'pravna država' učinkovita (pa čeprav ima država formalno vse institute: od ustave do podzak. predpisov; in ima tudi finančna sredstva, kadre, znanje, infrastrukturo)? Nujna je - religioznost? Kajti človek je obdarjen (z razumom in) s svobodno voljo, ki pa je lahko napačno uporabljena (to je, zlorabljena).
Re: Čudeži in znanost
Jaz pa bi se dokaj strinjal z bargom.vojko napisal/-a: ↑22.3.2017 22:17Nerazumljivo ...bargo napisal/-a: Joj, kake ti sprašuješ. Življenje je boj, boj preživetja, kar naj pomeni ohranjanje svoje lastne strukture in če tako potem je demokracija višja stopnja ohranjanja strukture, ki je neke vrste iznajdba življenja za preprečevanje doseganja ciljev s pomočjo nasilja, kar so vojne.
Samo da danes v ti. zahodni civilizaciji življenje ni več 'boj za preživetje': minimalna plača je v Sloveniji manjša kot v ZRN - življenjski stroški pa so v teh 2 državah primerljivi. (Se sc. najdejo tudi imigranti, ki prosijo za azil, mednarodno zaščito v Sloveniji. - Vojko, pravni ekonomist, pa naj pove, kako je z režimom minim. plače v ZDA [po marksizmu so ZDA 'zibelka gnilega kapitalizma, ki bo vsak hip propadel, kajti proletarci vseh dežel se bodo združili in izvedli svetovno revolucijo'].)
In za demokracijo gotovo še vedno velja, da je 'najmanj slaba oblika družbenega reda'.
(Btw, za starogr. filozofe je bila demokracija [v njihovem pomenu] najslabša oblika vladavine od mogočih oblik. [Smo danes Slovenci 'sužnji' v jeziku starogr. filozofov? Je imela OF iz leta 1941 prav, ko je zahtevala preoblikovanje narodovega značaja? Ali pa jim je zgolj žal, da niso 'izvensodno' pobili še več so-Slovencev? - Danes pravo teme kot so oblike vladavin, demokracija, ekonomike posameznih držav, pravično razmerje med delom in kapitalom obravnava v pravni filozofiji, teoriji prava. - Slovenija je danes - žal, in po nepotrebnem - postala margina: z aspekta EU, evrskega območja, Evrope/Sveta Evrope).
Tu pa bi se strinjal z E.: 'Najbolj nerazumljivo je, da je svet razumljiv.' (Kar pomeni: 'svet je predvidljiv'.) - In ta E. rek velja tako za naravoslovje (fiziko) kot družboslovje (zgodovina, sociologija, ekonomija, politična ekonomija, pravo).bargo napisal/-a: Ker velja tudi, da je svet v principu negotov, pomeni, da bo ta skušnjava vojne zmeraj prisotna, še posebej, če gre za tako mogočne civilizacije, ki lahko uničijo druga drugo.
Re: Čudeži in znanost
Bargo, debatiraš z vojkom - ampak jaz bi se delno vključil: povej, kaj bi bili drugi izrazi za tvoje 'eno'.bargo napisal/-a: Aja, tisto eno po čemer si spraševal, ni TOE in ne GUT.
Dolžan si pojasniti - kajti gre za tvojo trditev (bargo napisal/-a: ↑19. 03. 2017, 15:29
Odkar je eno razdeljeno na dva in dva na štiri in štiri na osem in osem na šestnajst, ..., je obstoj /.../).
(Tudi vojka zanima; čeprav iz drugega razloga kot mene; vidiš, kako navidezno blizu so si ateizem in teizem-deizem!)
Re: Čudeži in znanost
Da. Nevarno si ga prignal na rob. Gre za njegov biti ali ne biti!
(Londonski 'speaker's corner' ima filozofijo: naj vsak prosto govori: kar je slabo, bo propadlo; če pa je dobro, je prav, da slišimo.)
Re: Čudeži in znanost
Ne. Države se med seboj bistveno razlikujejo: dokaz: nerazvitost, revščina, lakota, korupcija, begunci, emigracije, prošnje za azil - ter na drugi strani 'imigracijska kontrola'.vojko napisal/-a: ↑24.3.2017 19:02Poglej prve avione: bili so divje različni (enako avtomobili) po obliki. Aerodinamika in drugi fizikalni zakoni pa so pripeljali do konvergence, tako da se danes oblika letal in avtov zelo malo razlikuje. Samo ena oblika krila in trupa je aerodinamično optimalna.bargo napisal/-a:No, bi prosil za ilustracijo.vojko napisal/-a:: Ne gre za to, da bi se razvile iz iste vrste; ko enkrat dosežeš tak nivo tehnologije, menim, da je trend konvergence nujen. Razlog so seveda po vsem vesolju enaki naravni zakoni. Tezo lahko ilustriram z najnovejšim razvojem letal ali avtomobilov.
Po moje nekaj podobnega velja za civilizacije. Tudi zanje veljajo enaki zakoni in ti peljejo v konvergenco. Stare civilizacije, ki niso bile v kontaktu, so se zelo razlikovale. Globalizacija je pripeljala do brisanja razlik. Danes se ne razlikujejo bistveno družbe v Avstraliji, Evropi, Ameriki ali kjerkoli drugje.
Re: Čudeži in znanost
Moreš razložiti, bargo, kako ti razumeš profesorjeve besede?
(E-ova razumljivost sveta - je drugačno stališče?
Ali pa gre sploh za nekaj tretjega?
Gotovo veš: E. se v pretežni večini ni strinjal s svojimi sodobniki.)