FIZIKA VEČNEGA SEDANJEGA TRENUTKA

[osf]

Energija je sposobnost opravljanja dela. Res pa se energija in delo merita v istih enotah.

Se merijo v enotah, ker so dogodki. Najprej se akumulator polni (dogodek polnjenja), potem se prazni (dogodek praznjenja).
Razloži, če želiš, kaj je sposobnost opravljanja dela; saj vendar ko človek porablja energijo, dela. Zato, če nadomestimo pojem energija s sposobnostjo opravljanja dela dobimo, da človek porablja sposobnost opravljanja dela ko dela.
Konec koncev človek porablja delo in zato potem ne bo delal, potem bo zopet delal in bo zopet pridobil možnost opravlja dela ko ne bo delal in tako naprej.
Človek dela in človek ne dela sta dogodka?

Sem nekam zakompliciral, ampak daj razumeti, da delo lahko opravimo, ker nam to atomi omogočijo. Vrste dela, ki opažamo izven nas, so še vedno sad atomskega delovanja.
Pričakoval si bom odgovor npr. elektroni ipd., ampak neskončno majhne reči ne bodo prinesle pristnega odgovora.

[celica]

osf tole ja pa bolj za kadrovsko službo kot za fiziko.

[Roman]

Jaz dogodek razumem bolj kot zaključek tistega, kar se godi (in se z dogodkom dogodi). Godi se, ko se akumulator polni, dogodek je začetek polnjenja, pa tudi konec. V vsakdanjem izražanju seveda nismo tako natančni.

[osf]

osf tole ja pa bolj za kadrovsko službo kot za fiziko.

Iskanje odgovora zal iz fizicnega vidika ne daje dovolj pristnega odgovora.
Delo pac definiramo kakor premike, ki nam dovolijo, da dosezemo zeleni rezultat. Vse starta iz ideje, ce govorimo o cloveku.
Primer akumulatorja bo lazji kakor neko abstraktno filozofiranje, kjer bo ob zacetku vsakic clovekova pamet.

Naucili smo se, da lastnosti atomov oz. materije izkoristimo za nase uporabe. Da se vse skupaj lahko analizira nekamo bolj strogo je logicno, ampak, kakor sem rekel, opisovati neke delce, ki so neke vrste 'gorivo' za opravljanje dela, ni dovolj, ker lahko tile delci bi lahko bili nadaljno zmozni dajati 'energijo' atomom ali telesom, ker bi se lahko premikali hvala manjsim delcem. Naj bi nadaljeval z opisom kako naj bi manjsi delci uporabljali se manjse delce itd.? Tudi v tem primeru neskoncnost postavi meje in boljsa razlaga bi lahko nastala, ce bi se razlozilo kako so nastali atomi (ali delci, ce kdo verjame v to).
Iz mojega vidika tudi polnjenje vecjega akumulatorja kakor npr. Zemlje, zahteva vec pogledov iz vec vzornih kotov. Pri tem je znanstvo razkoljeno in iz vec razlag lahko dobimo le scepec znanja.
Dejstvo, da delo v naravi predstavlja nek nenehni ciklus, ki privede do pojavov, ki se ne kazejo konstantno (konstanta - npr. vrtenje Zemlje), je pa vzrok razlik v delu razlicnih teles (npr. notranjost Zemlje pridobi prevec moci, zato vulkan izbruhne (razen drugacnih razlogov)).
Res je, da vsako bitje, zato da lahko opravi neko delo, mora tudi pocivati. Ta lastnost pa je znacilna za zivali, rastline in cloveka; ceprav rastline delujejo nekam bolj konstantno (nihanje pocitka in dela je alternirano s krajsimi casovnimi presledki).
Zal za obicajno fiziko, ideja, da so atomi neka inteligentna 'bitja', ki imajo lastnosti, ki smo jih zaznali s pomocjo studija, je znatno bolj elegantna. V tem primeru mi bi bili zmozni opraviti delo, ker se atomi, dokler smo zivi, sinhronizirajo z nasimi zeljami. To pa bi potrebovalo nadaljne razlage, s katerimi zal se nocete baviti.

Jaz dogodek razumem bolj kot zaključek tistega, kar se godi (in se z dogodkom dogodi). Godi se, ko se akumulator polni, dogodek je začetek polnjenja, pa tudi konec. V vsakdanjem izražanju seveda nismo tako natančni.

Vzemimo primer rastline, pri kateri je dogodek vsakrsni trenutek. Delo opravlja v npr. presledkih stotink sekunde in se delo zakljuci, ko rastlina zapusti materilanost. Zanjo se pac godi sedaj kar se je tudi prej dogajalo. S pomocjo nekega 'endogenega' razmisljanja, tudi mi bi lahko delovali takole. V praksi sem to preizkusil.
Akumulator, ki bi se iz trenutka v trenutek polnil in praznil bi, ce bi uporabili klasicni Pb-H2SO4 akumulator, imel defekt, ker bi se polnili in praznili vedno eni in isti sektorji akumulatorja. Morda bi se zgodilo, da bi se izrabljeni sektorji zaustavili z delovanjem in bi se 'delo' 'preselilo' v nadaljne sektorje, dokler ne bi bil akumulator izrabljen.
Slo bi se namrec za dogodke, zato bom trenutno vztrajal pri tem, da je delo dogodek. Se vedno potom tistega 'endogenega' razmisljanja, se sprasujem, ce bomo nekega dne pridobili bolj popolni pogled na to kar nas obkroza, kajti nekatere osebe imajo opravka z nekimi 'hetericnimi' silami, ki ne pojmujejo iz znanstvenega vidika. Obratno pa, nekatere osebe imajo opravka z razvidnimi silami, ampak ne pojmujejo teh sil kakor znacilnosti neke inteligence ampak kakor ...se ne ve. Tu pa vidimi vecjo pomanjkljivost cloveka, ki se ponavadi preprica, da vse zna in tega noce povedati ostalim, ker bi rad pridrzal znanje zase. Brez komunikacije zal, dandanes zivimo se v temi in se o tej ne vemo vec kot toliko.
Ce pogledam malce na preteklost, alkimisti so dobili odgovore, ampak niso imeli se na razpolago periodicne tablice in niti vseh vrst izracunov, ki so danes na razpolago. V vseh rokopisih in zapisih so ilustrirana neka bitja, ki nimajo podobe zivali, cloveka ali rastline. V slikah so narisana tudi 'ziva bitja', in veckrat se gre za neko 'hibridizacijo' med npr. zivaljo, clovekom in 'posast' (omenjena bitja ilustrirana kakor zelena barva, modra luc, veter in ostalo.
Ce so alkimisti razumeli kako komunicirati s temi 'nebitji', lahko bom rekel, da so postavili podlage za clovekovo evolucijo. Se vedno endogeno pogledano, vodik, ce tole sprejmemo, lahko se 'oglasi', lahko zacne komunicirati z nami. Takle vidik sem tudi jaz spregledal dolgo let in dokler sem uposteval atome kakor neke zidake materialnosti, zal nisem dobival dovolj informacij. Veckrat sem se spraseval zakaj dihamo konstantno in obicajni odgovor je bil, da nas organizem pac deluje takole, kakor ostali organizmi, ki dihajo. Pred leti je umrl pes, ki smo ga imeli in kadar sem opazil, da se je nekaj dni prej ustavil, kakor ce bi cakal nekaj, sem razumel, da je cakal trenutek, ko bo organizem odpovedal. Njegove oci niso vec imele v globini tistih barv, ki sem jih lahko opazil in definiral po alkemijskem kriteriju (npr.: zeleno-rumena barva v globini ocesa-zenice = dusik = pes se je rad igral in se rad hecal, zabaval ; modro-bela barva v globini = vodik = pes je bil resen, ni bilo heca, slo se je za vzpostavljanje spostovanja). Spraseval sem se, kaj je dolocilo, da je pes umrl, katero 'nebitje' bi lahko dolocilo trenutek odpovedi in v 'podzavesti' (uporabljam tale pojem, ceprav bi bilo boljse reci, da morda se gre za komunikacijo clovek-dolocena entiteta) sem dobival odgovor "no, no". Ti dve besedi sta se ponavljali, kakor ce bi bili v nekem loopu. Koncno se je loop zaustavil, ko sem obe besedi stavil skupaj in dognal, da morda je pomenilo no+no = n2o2, torej zrak. Seveda te bodo videne kakor moje fantazije, ampak dobil sem ze vec oseb, ki ne verjame vec v obicajne odgovore, ki dobimo v knjigah, kajti zgleda bolj gol odgovor: 'ker tako pac deluje narava'.
Takole pogledano, trenutek zivljenja bi lahko bil pojmovan kakor daljsi dogodek, ki bi, kakor npr. razumevanje vedno manjsih delcev, bil izpostavljen neskoncnosti. Zato bom vama zastavil vprasanje: clovek, ko umre, izgine popolnoma ali ostane kakor 'nematerialna inteligenca' ? Odgovor ne zahteva priznavanje bogov ali kaj drugega, ampak le to, ce vse to kar se med zivljenjem naucimo, gre izgubljeno, ce ne ostane nekje zapisano.

[Roman]

Zato bom vama zastavil vprasanje: clovek, ko umre, izgine popolnoma ali ostane kakor 'nematerialna inteligenca' ?

Moj odgovor poznaš: izgine popolnoma. Ja, za časa življenja je pustil v svetu svoje sledove, ki so ostali. Ampak njegovi sledovi niso on.

Odgovor ne zahteva priznavanje bogov ali kaj drugega

Pač.

ampak le to, ce vse to kar se med zivljenjem naucimo, gre izgubljeno, ce ne ostane nekje zapisano.

Ja. Sledovi ostanejo (pa še to ne za vedno), ampak to, kar se je človek v življenju naučil, je bilo zapisano v njegovih možganih, ko je umrl, so možgani nehali delovati, zapisano znanje je ugasnilo. Saj vem, da tega nočeš verjeti, da raje verjameš svojim zgrešenim interpretacijam, zato te ne mislim čisto nič prepričevati. Misliš, kar pač misliš.

Še to: tvoja besedila je resnično težko brati. Odsotnost šumnikov niti ne moti toliko (morda jih na tipkovnici sploh nimaš), napačna uporaba vejic je bolj moteča, še hujša pa je čudna uporaba besed in nerazumljivo sestavljanje stavkov. Lahko kaj storiš v zvezi s tem?

[osf]

Ja. Sledovi ostanejo (pa še to ne za vedno), ampak to, kar se je človek v življenju naučil, je bilo zapisano v njegovih možganih, ko je umrl, so možgani nehali delovati,

Približno takole. Skupina zdravnikov, ki predstavlja širši krožek je fizično dokazala (s pomočjo naprav), da razne oblike misli ostanejo aktivne tri dni po smrti.
Ko so mi povedali o tem pojavu, sem teoriziral, da se lahko gre za nihanja zaradi dilatacij, ki se lahko pojavljajo še nekaj dni potem.

zapisano znanje je ugasnilo. Saj vem, da tega nočeš verjeti, da raje verjameš svojim zgrešenim interpretacijam, zato te ne mislim čisto nič prepričevati. Misliš, kar pač misliš.

Premalo poznaš svoj organizem, saj sem povedal katera pot vodi do trezne realnosti. Normalnost žal požira večino oseb. Logično je, da vsakdo misli kar želi, saj čez nedolgo bomo videli predvidene spremembe.

Še to: tvoja besedila je resnično težko brati. Odsotnost šumnikov niti ne moti toliko (morda jih na tipkovnici sploh nimaš), napačna uporaba vejic je bolj moteča, še hujša pa je čudna uporaba besed in nerazumljivo sestavljanje stavkov. Lahko kaj storiš v zvezi s tem?

Šumniki enkrat so, enkrat jih ni. Zahodnjaški slog pisanja žal vpliva na sestavljanje stavkov, ampak ne verjamem, da zaradi tega ne razumeš konteksta.

[Roman]

Skupina zdravnikov, ki predstavlja širši krožek je fizično dokazala (s pomočjo naprav), da razne oblike misli ostanejo aktivne tri dni po smrti.

Ja. Nisem trdil, da možgani nehajo delovati v hipu. Zato pa so obsmrtna doživetja možna. Tudi elektronske naprave ne ugasnejo takoj, ko pritisneš na OFF.

Ko so mi povedali o tem pojavu, sem teoriziral, da se lahko gre za nihanja zaradi dilatacij, ki se lahko pojavljajo še nekaj dni potem.

Obsedenost z dilatacijo ne more pojasniti tega fenomena. Tudi lasje in dlake rastejo še nekaj časa po smrti, pa ne gre za dilatacijo.

Šumniki enkrat so, enkrat jih ni.

Za šumnike mi je vseeno, čeprav lahko celo ti spremenijo pomen stavkov.

Zahodnjaški slog pisanja žal vpliva na sestavljanje stavkov

Menda ne pišeš v angleščini in prevajaš z Google Translate. Najbrž ne, saj Googlov prevajalnik pozna šumnike.

ampak ne verjamem, da zaradi tega ne razumeš konteksta.

Ne, zaradi šumnikov in vejic ne, zaradi nerazumljivih stavkov pač. Ampak to ni moj problem, kajne.

[osf]

Nisem trdil, da možgani nehajo delovati v hipu. Zato pa so obsmrtna doživetja možna.

So možna, ampak samo z dodajanjem farmacevtskih proizvodov (ki nadomestijo določene molekule, ki jih telo ponavadi proizvaja) in s pomočjo naprav. Če ne, po nekaj urah zadiši po dmtju v najgrši obliki in človeka se ne da rešiti.

Obsedenost z dilatacijo ne more pojasniti tega fenomena.

Si preveč skeptičen. Nekdo pač posluša vsako teorijo in jo potem preveri. Možno je, da med življenjem ima naše telo določeno raztezanje in da to lahko traja še nekaj dni. To bi lahko rekli tudi za vibracije.

Tudi lasje in dlake rastejo še nekaj časa po smrti, pa ne gre za dilatacijo.

O tem sva že govorila. Nekatere funkcije ostanejo še nekaj dni po smrti in tukaj se ne gre za dilatacijo.

Menda ne pišeš v angleščini in prevajaš z Google Translate.

Ne. Nekatere misli prevajam miselno in pri tem ostane nekaj uporabljene logike. Odvisno v katerem jeziku mi pride na pamet pojem.
Slog je pač slog in osebno se prilagodim izražanju osebe s katero se pogovarjam.

[Roman]

Slog je pač slog in osebno se prilagodim izražanju osebe s katero se pogovarjam.

Odlično.

[qg]

Srečko,

tole je s tvoje teme,
https://fqxi.org/community/articles/display/235
ter, da boš imel nekaj referenc za članke.