Še nekaj, bargo!
Že dalj časa se mi dogaja, da ko skušam naložiti svoj post iz PREDOGLEDA, se pojavi obvestilo: "ta stran ne deluje". Nato moram stran ponovno naložiti, se odjaviti in se ponovno prijaviti na forum, da lahko vidim svoj prispevek. Veš kaj o tem?
Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Pri meni je skoraj enako. Ko naložim post mi stran zamrzne (brez obvestila). Nato odprem novo stran s prijavo in ko se ta odpre, brišem zamrznjeno stran. Ni mi pa potrebno se odjaviti in tudi ne prijaviti, ker ostanem prijavljen. Zanimivo, ko sem pa ta post popravljal in pritisnil na potrdi pa dela normalno.
Raziskoval pa nisem zakaj tako.
Re: Čudeži in znanost
Lepo je, da se zavedaš svoje pristranskosti. Ampak, kar si povedal, daje misliti, da jo prisojaš le drugim, zase pa jo zanikaš. Po drugi strani pa se najbrž nikoli ne vprašaš, zakaj sploh kaj poveš, ko pa je to tako zelo pristransko in posledično neresnično.
Ja, to je dejstvo. Čustva imajo žal velikansko moč in pogosto vodijo v pogubo. Če se hoče razum temu upreti, se mora, ne boš verjel, nasloniti na čustva. Klin se s klinom izbija. Pri ljudeh, ki jih vodijo zgolj čustva, z razumom ne prideš blizu.Pristranskost se pač nanaša na naše razmišljanje in odločitve, ki niso vedno utemeljene na razumu ali dejstvih.
Misliš, da ta ni bil pristranski? Pa poglejva primer (če seveda Kurta prav razumem): Evklidovo geometrijo. Znotraj nje ni mogoče dokazati Evklidovih aksiomov. Ali jih je mogoče dokazati zunaj nje? Mislim, da ne. Ne poznam nikogar, ki bi to poskusil, ali da bi mu to celo uspelo. Veš ti za koga? Ampak to sploh ni pomembno, struktura teorije je pač ta, da so spodaj aksiomi, na njih pa slonijo izpeljave. Če neka izpeljana ugotovitev ne drži, je nekaj narobe ali z aksiomi ali s postopkom izpeljave, z logiko. Ko boš naletel na tako izpeljavo, se spet oglasi.Kako pa je z razumom, če razmišljava da temelji na formalni logiki, pa ti je povedal Kurt, Kurt Gödel.
Poskusi vendar premagati svojo pristranost. Vera je precenjen pojem. O veri lahko govoriš, dokler so trditve nekje v oblakih, povezane ali tudi ne z neko logiko, brez prave potrebe po usklajenosti z dejstvi (torej objektivno resnico, pa naj ti ta beseda še tako zariše nasmeh na ustih). Ko se spoznanja ujemajo z resnico, je vera odveč. Razen seveda pri ljudeh, ki se ob besedi resnica samo nasmehnejo.Razmišljanje na podlagi interpolacije pa ni nič drugega kot vera, vera v model?!
Čakaj no, pojem je eno, predmet je drugo. Bom bolj natančen: eno so abstraktne stvari (pojmi in podobno), drugo so konkretne stvari (konkretni predmeti). Predmeti so namreč lahko tudi abstraktni, morda ti to povzroča zmedo. Večkrat bi moral vzeti v roke sliko pipe.Že sam pojem/geslo predmet je konstrukt nekega komunikacijskega modela, ki služi za izmenjavo informacij.
Že, ampak konkretno ne prehaja v abstraktno, obratno tudi ne.Vse je v gibanju in pri tem pač prihaja do razlik, nekatere je mogoče opisati, beri ubesediti.
Ne vem, ali namenoma nočeš razumeti ali pa ti v resnici ne gre. Odgovoril sem na tvojo trditev: "Brez (ustreznega) pojma ni (specifičnega) predmeta, ali?" Je pa lepo, da si popravil svojo trditev: "Predvidevam, da je štrlina bila že dolgo tam preden smo se mi pojavili."Tale je močna: "Predmeti so v geološki zgodovini po tvojem mnenju morali počakati, da je pračlovek sploh začel izumljati pojme, da so lahko začeli obstajati." A ni stvar obratna, saj se spomniš primer Triglava, kaj ne?
Povej eno tako zgodbo, ki sestavlja vesolje.Vesolje je ustvarjeno iz zgodb, ne iz atomov.
Pozabljaš, da je (prva) ideja nastala šele ob pogledu na nek predmet, ki ni nastal na podlagi ideje.Vsi predmeti, ki so nastali /obstajali na podlagi industrijske in informacijske evolucije, bodo stvar geološke zgodovine in so nastali po sistemu naprej ideja in kasneje predmet, kaj ne?
Spet Aristotel? Prav. Si kdaj pomislil na njegovo pristranost? On je uvedel v modroslovje pojem možnosti (dynamis), da bi razložil gibanje-spreminjanje kot prehod iz možnosti v dejanskost (entelecheia). Možnost, tvoj potencial tudi, ni nič realnega, iz nje(ga) ni nič nastalo. Aristotel tudi ne razloži, kako naj bi ta prehod potekal oziroma kako je sploh možen. Čista teorija brez konkretnih argumentov. Po Aristotlu (morda še kom) je filozofija veda, ki izumlja pojme, da bi razložila svet. S tako filozofijo si ni mogoče pomagati, razlaga sveta pa ni ustrezna.če je vse determinirano in vzročno-posledično potem je (pazi) obstajal potencial človeka od vsega začetka, ki pa je v neskončnosti!
Resnica je pogosto čudna.Na nek način drži, čeprav je videti čudno.
Za nekatere izdelke je potreben načrt, za druge ne. Tudi za izdelavo načrta je potreben načrt, kajne. Ampak, kot rečeno, brez konkretnega vzora iz narave do ideje sploh ne more priti.Ideja je pred predmetom, načrt ustvari predmet, kajti, letalo se ne sestavi samo od sebe, ali?
Ravno narobe. Nek pojem je pogosto lasten različnim predmetom. Če uporabiš prvo definicija, gre za prvi predmet, če drugo, gre za drugi predmet, in tako naprej. Tvoj pristop je, da moraš za en predmet upoštevati ves nabor definicij, čeprav te definirajo različne predmete. To je seveda povsem zgrešeno. Moja prilika o zmaju pa očitno ni bila uspešna. Ampak to ni moj problem, kajne.TI, ne da neke opise gesla zanemarjaš, temveč jih spregledaš in to z namenom, s tem skrčiš opisano geslo na želeno raven, človek bi dejal, da zmanjšaš definicijsko območje in to je pristranskost!
Kar bodite.Moje stališče je da "vsi smo verniki"
Nasprotno, ravno determinizem izključuje svobodo.Težava je umestitev tega razmišljanja v koncept determinizma
Seveda je lažen, le hudiča ne vidim v tem. Kje neki se skriva?hudič pa je, da je občutek, da si gospodar svojega telesa lažen
Usoda je zapisana prihodnost. Ne obstaja.Nekateri temu pravijo usoda!
Če bi kaj bral iz naravoslovja, bi ugotovil, da znanstveniki odkrito priznavajo, da marsičesa ne vedo in da maričesa morda ne bodo nikoli vedeli. Torej ne gre za vero. Ali je znanstvena metoda edini vir resnice (to besedo si uporabil? brez nasmeška?) in razumevanja sveta, ne vem. Gre kvečjemu za domnevo, ne za vero. Pričakujem pa, če seveda želiš resno argumentirati, da mi navedeš metodo, ki ni znanstvena, pa služi kot vir resnice in razumevanja sveta.Izraz pomeni močno vero ali zaupanje v naravoslovje in znanstveno metodo kot glavni ali edini vir resnice in razumevanja sveta.
Feynman razlaga znanstveno metodo takole:Povej ti meni, na čem temelji pridobivanje znanja v fiziki v kontrastu z matematiko? In povej, kaj je skupnega med fiziko in matematiko v procesu pridobivanja znanja?
- najprej ugibamo
- nato izračunamo posledice ugibanj
- primerjamo posledice z naravo
- če se ne ujemajo, je ugibanje napačno.
Poučen pa je tudi sestavek v Wikipediji: https://en.wikipedia.org/wiki/Scientific_method.
Razlika med naravoslovjem in matematiko je pač v predmetu raziskovanja. Predmet matematike je izključno abstrakten, predmet naravoslovja je konkreten, rezultati pri obeh pa so seveda abstraktni modeli.
Na kaj pa namiguješ?Namig: prostor in Riemann, Bernhard Riemann!
Ni primer za to, je pa navedeno moje stališče. Še dobro, da nisi rekel vera.Primer za tvoje stališče, da je zavest produkt možganov in da brez možganov ni zavesti. Drži, da je to tvoje stališče?
Seveda. In se motim in sem pristranski, kot vsi mi. Ampak na tem nivoju pogovor ni možen. Ocena zmotljivosti je posledica ugotovljene zmote. Katero zmoto si ugotovil pri meni? Brez tega je tvoja ocena, da sem zmotljiv, pač brezpredmetna.Ah, imaš veliko prepričanj, kot vsi mi.
Pač nisem.Saj si že sam povedal povezavo!?Roman napisal/-a:Eno so želje, drugo so utopične želje, tretje so želje za javnost in za denar. Kakšno zvezo ima to s prepričanji in verovanji?
S tem ni nič narobe. Če bi rad raziskoval človeka, se pač posveti medicini, psihologiji, sociologiji.Vidiš, naravoslovje izloči človeka, kot da bi bil zunaj narave!
Ah, v ta grm si skril zajca. Subjektivnost res ni hec, čeprav je objektivnost srce znanosti. Pa ponoviva z znanostjo, da vsega ne bomo morda nikoli odkrili in razumeli. Tako pač je. Povejva še nekaj: znanstveni modeli se s časom izboljšujejo (kar ne pomeni, da bodo kdaj dosegli stopnjo absolutnosti), njihova veljavnost pa se potrjuje z eksperimenti. Ti sicer v tem vidiš vero, ampak saj te mi ni treba spominjati na pristranost in zmotljivost, kajne.Subjektivnost pač ni hec in sva spet pri umu in možganih.
Re: Čudeži in znanost
Tvoj miselni proces oz. bolje, rezultat tega procesa, ko praviš: "daje misliti, da jo prisojaš le drugim, zase pa jo zanikaš" te zavaja in to tako močno, da korakaš naprej v "Po drugi strani pa se najbrž nikoli ne vprašaš, zakaj sploh kaj poveš, ko pa je to tako zelo pristransko in posledično neresnično.".
Stvar je zelo preprosta, resnica v našem modelu ne obstaja in to preprosto zato, ker nismo popolni. In veš kaj je o popolnosti dejal prof. Hawking, "Če bi bilo popolno nas ne bi bilo"!
Tako ja! Veš, sve ljudi vodijo večinoma čustva, ker tako funkcioniramo!Roman napisal/-a:Ja, to je dejstvo. Čustva imajo žal velikansko moč in pogosto vodijo v pogubo. Če se hoče razum temu upreti, se mora, ne boš verjel, nasloniti na čustva. Klin se s klinom izbija. Pri ljudeh, ki jih vodijo zgolj čustva, z razumom ne prideš blizu.Pristranskost se pač nanaša na naše razmišljanje in odločitve, ki niso vedno utemeljene na razumu ali dejstvih.
Hvala Roman, podal si dober ki dokazuje Kurtovo razmišljanje o nepopolnih formalnih sistemih! Če bi takšnega poznal, bi ovrgel Kurta, kar bi imelo neverjetno posledico, saj sva vendar v svetu matematike! Tako, da šalo na stran, Roman!Roman napisal/-a:Misliš, da ta ni bil pristranski? Pa poglejva primer (če seveda Kurta prav razumem): Evklidovo geometrijo. Znotraj nje ni mogoče dokazati Evklidovih aksiomov. Ali jih je mogoče dokazati zunaj nje? Mislim, da ne. Ne poznam nikogar, ki bi to poskusil, ali da bi mu to celo uspelo. Veš ti za koga?Kako pa je z razumom, če razmišljava da temelji na formalni logiki, pa ti je povedal Kurt, Kurt Gödel.
Tako ja! Samo brez šale, ker s tem se ni za šaliti, to je celo za mojo vero preveč.Roman napisal/-a: Ampak to sploh ni pomembno, struktura teorije je pač ta, da so spodaj aksiomi, na njih pa slonijo izpeljave. Če neka izpeljana ugotovitev ne drži, je nekaj narobe ali z aksiomi ali s postopkom izpeljave, z logiko. Ko boš naletel na tako izpeljavo, se spet oglasi.
Spet si mi narisal nasmeh na ustnice. Apriori predpostavljaš objektivno resnico in zato početje nimaš racionalnega dokaza, še več, poznaš veliko dejstev, ki temu predpostavljenemu/vgrajenemu prevzetemu razmišljanju, (beri: miselni proces) dajo vsaj ščepec skepticizma, če ne kaj več!Roman napisal/-a:Poskusi vendar premagati svojo pristranost. Vera je precenjen pojem. O veri lahko govoriš, dokler so trditve nekje v oblakih, povezane ali tudi ne z neko logiko, brez prave potrebe po usklajenosti z dejstvi (torej objektivno resnico, pa naj ti ta beseda še tako zariše nasmeh na ustih). Ko se spoznanja ujemajo z resnico, je vera odveč. Razen seveda pri ljudeh, ki se ob besedi resnica samo nasmehnejo.Razmišljanje na podlagi interpolacije pa ni nič drugega kot vera, vera v model?!
Če se pošalim, na nek način predpostavljaš Boga, kar sploh ni slabo.
Ta delitev bi lahko bazirala na delitvi med čutili in možgani, ki obdelujejo "vhodne" informacije iz čutil. Samo kolikor se spomnim je tvoje stališče bilo, da so možgani tudi čutilo. Je še tako? In če je tako, potem je ta tvoja delitev umetna in služi čemu?Roman napisal/-a:Čakaj no, pojem je eno, predmet je drugo. Bom bolj natančen: eno so abstraktne stvari (pojmi in podobno), drugo so konkretne stvari (konkretni predmeti). Predmeti so namreč lahko tudi abstraktni, morda ti to povzroča zmedo. Večkrat bi moral vzeti v roke sliko pipe.Že sam pojem/geslo predmet je konstrukt nekega komunikacijskega modela, ki služi za izmenjavo informacij.
Poglej, če je abstraktno povezano z miselnimi procesi, torej subjektivnostjo in so konkretni predmeti zaznavni s čutili, kje je potem meja med abstraktnim in konkretnim? Nenazadnje miselni procesi so konkretni, ali ne?
Saj velja, da se naša zaznavanja in razumevanje sveta oblikujejo na podlagi naših miselnih procesov in interpretacij. Na primer, ko opazujemo predmete okoli sebe, naši možgani ustvarjajo mentalne predstave ali koncepte teh predmetov, kar vodi v našo percepcijo realnosti.
Glede na to, da so naša dojemanja in razumevanja sveta močno povezana z našimi miselnimi procesi, se resnično lahko vprašamo, ali je meja med abstraktnim in konkretnim tako jasna, kot smo navajeni verjeti. Morda je bolj natančno razmišljati o kontinuumu med abstraktnim in konkretnim, kjer so nekatere stvari bolj abstraktne kot druge, medtem ko so nekatere bolj konkretno oprijemljive.
Na koncu gre za to, da so naša dojemanja resničnosti in razumevanje sveta subjektivna ter močno odvisna od naših miselnih procesov. To lahko vodi v kompleksne in raznolike interpretacije meje med abstraktnim in konkretnim.
Zakaj pa ne, ko pa se vse spreminja? Predvsem pa se zadnje čase precej hitro spreminjajo naši miselni procesi? Od tega, da je prostor oder, smo prišli vse do multiverse, neskončno vesolji (prostora) in neskončno časa.Roman napisal/-a:Že, ampak konkretno ne prehaja v abstraktno, obratno tudi ne.Vse je v gibanju in pri tem pač prihaja do razlik, nekatere je mogoče opisati, beri ubesediti.
Zgodb je veliko od "Vesolje v orehovi lupini" od prof. Hawkinga, do ...Roman napisal/-a:Ne vem, ali namenoma nočeš razumeti ali pa ti v resnici ne gre. Odgovoril sem na tvojo trditev: "Brez (ustreznega) pojma ni (specifičnega) predmeta, ali?" Je pa lepo, da si popravil svojo trditev: "Predvidevam, da je štrlina bila že dolgo tam preden smo se mi pojavili."Tale je močna: "Predmeti so v geološki zgodovini po tvojem mnenju morali počakati, da je pračlovek sploh začel izumljati pojme, da so lahko začeli obstajati." A ni stvar obratna, saj se spomniš primer Triglava, kaj ne?Povej eno tako zgodbo, ki sestavlja vesolje.Vesolje je ustvarjeno iz zgodb, ne iz atomov.
In vse te zgodbe so abstraktne in hkrati konkretne in prav konkretnost je sestavni del vesolja, ker informacije pač potrebujejo energijo in kaj je zgodba drugega kot informacija!?
Tega seveda ne veš! To je spet simptom tvoje vere, Roman.Roman napisal/-a:Pozabljaš, da je (prva) ideja nastala šele ob pogledu na nek predmet, ki ni nastal na podlagi ideje.Vsi predmeti, ki so nastali /obstajali na podlagi industrijske in informacijske evolucije, bodo stvar geološke zgodovine in so nastali po sistemu naprej ideja in kasneje predmet, kaj ne?
Hvala Roman. Prav. Dejstvo je, da obstaja nekaj kar imenuje DNK in da se ta razvija trenutno vse do HSS, ki ugotavlja, da je prostor-čas ukrivljen in da je čas relativen. Saj se strinjaš, da je HSS posledica (izražen potencial procesa sprememb DNK), kaj ne?Roman napisal/-a:Spet Aristotel? Prav. Si kdaj pomislil na njegovo pristranost? On je uvedel v modroslovje pojem možnosti (dynamis), da bi razložil gibanje-spreminjanje kot prehod iz možnosti v dejanskost (entelecheia). Možnost, tvoj potencial tudi, ni nič realnega, iz nje(ga) ni nič nastalo. Aristotel tudi ne razloži, kako naj bi ta prehod potekal oziroma kako je sploh možen. Čista teorija brez konkretnih argumentov. Po Aristotlu (morda še kom) je filozofija veda, ki izumlja pojme, da bi razložila svet. S tako filozofijo si ni mogoče pomagati, razlaga sveta pa ni ustrezna.če je vse determinirano in vzročno-posledično potem je (pazi) obstajal potencial človeka od vsega začetka, ki pa je v neskončnosti!
To pa je zadetek v polno! Bravo Roman!Roman napisal/-a:Resnica je pogosto čudna.Na nek način drži, čeprav je videti čudno.
Spet si šel ven iz narave! Človek je del narave, kot tudi njegova zavest, ki mu najverjetneje omogoča to kar praviš: "brez konkretnega vzora iz narave do ideje sploh ne more priti". S tem se strinjam, in naj te ob tej priložnosti spomnim na nitrofoskal!Roman napisal/-a:Za nekatere izdelke je potreben načrt, za druge ne. Tudi za izdelavo načrta je potreben načrt, kajne. Ampak, kot rečeno, brez konkretnega vzora iz narave do ideje sploh ne more priti.Ideja je pred predmetom, načrt ustvari predmet, kajti, letalo se ne sestavi samo od sebe, ali?
Zanimiv pristop moram priznati vendar ali je ustrezen?Roman napisal/-a:Ravno narobe. Nek pojem je pogosto lasten različnim predmetom. Če uporabiš prvo definicija, gre za prvi predmet, če drugo, gre za drugi predmet, in tako naprej. Tvoj pristop je, da moraš za en predmet upoštevati ves nabor definicij, čeprav te definirajo različne predmete. To je seveda povsem zgrešeno. Moja prilika o zmaju pa očitno ni bila uspešna. Ampak to ni moj problem, kajne.TI, ne da neke opise gesla zanemarjaš, temveč jih spregledaš in to z namenom, s tem skrčiš opisano geslo na želeno raven, človek bi dejal, da zmanjšaš definicijsko območje in to je pristranskost!
Saj, kot praviš sam: "Resnica je pogosto čudna."Roman napisal/-a:Kar bodite.Moje stališče je da "vsi smo verniki"
Joj, kot da prihodnost ne bi obstajala! Ali obstaja prihodnost? In, determinizem ne izključuje svobode.Roman napisal/-a:Nasprotno, ravno determinizem izključuje svobodo.Težava je umestitev tega razmišljanja v koncept determinizmaSeveda je lažen, le hudiča ne vidim v tem. Kje neki se skriva?hudič pa je, da je občutek, da si gospodar svojega telesa laženUsoda je zapisana prihodnost. Ne obstaja.Nekateri temu pravijo usoda!
Seveda gre, samo ti pač tega ne vidiš. V našem "znanju" je ogromno paradoksov in od tod se lahko tudi rodi skromnost.Roman napisal/-a:Če bi kaj bral iz naravoslovja, bi ugotovil, da znanstveniki odkrito priznavajo, da marsičesa ne vedo in da maričesa morda ne bodo nikoli vedeli. Torej ne gre za vero.Izraz pomeni močno vero ali zaupanje v naravoslovje in znanstveno metodo kot glavni ali edini vir resnice in razumevanja sveta.
Ja, težavno se je izražati, ker smo pač prišli v neko okolje od katerega se učimo.Roman napisal/-a: Ali je znanstvena metoda edini vir resnice (to besedo si uporabil? brez nasmeška?) in razumevanja sveta, ne vem. Gre kvečjemu za domnevo, ne za vero. Pričakujem pa, če seveda želiš resno argumentirati, da mi navedeš metodo, ki ni znanstvena, pa služi kot vir resnice in razumevanja sveta.
Pa saj matematika, vsaj neki njeni deli, precej dobro opisujejo konkretno in to tako dobro, da deluje GPS. Recimo, predmet matematike je prostor in prostor je konkreten ali?Roman napisal/-a:Feynman razlaga znanstveno metodo takole:Povej ti meni, na čem temelji pridobivanje znanja v fiziki v kontrastu z matematiko? In povej, kaj je skupnega med fiziko in matematiko v procesu pridobivanja znanja?
- najprej ugibamo
- nato izračunamo posledice ugibanj
- primerjamo posledice z naravo
- če se ne ujemajo, je ugibanje napačno.
Poučen pa je tudi sestavek v Wikipediji: https://en.wikipedia.org/wiki/Scientific_method.
Razlika med naravoslovjem in matematiko je pač v predmetu raziskovanja. Predmet matematike je izključno abstrakten, predmet naravoslovja je konkreten, rezultati pri obeh pa so seveda abstraktni modeli.
Mogoče še prideva kdaj do tega.Roman napisal/-a:Na kaj pa namiguješ?Namig: prostor in Riemann, Bernhard Riemann!
Stališče ali vera je samo stvar resnosti oz. trdnosti stališča in vse nadgradnje, spoznanj na podlagi stališč. Težavno je opustiti neka stališča, ker se lahko podre svet. Skoraj lažje je zamenjati vero, veš.Roman napisal/-a:Ni primer za to, je pa navedeno moje stališče. Še dobro, da nisi rekel vera.Primer za tvoje stališče, da je zavest produkt možganov in da brez možganov ni zavesti. Drži, da je to tvoje stališče?
Zakaj meniš, da pogovor na tem nivoju ni možen? To je vendar edini nivo, ki ne vključuje fizične sile!?Roman napisal/-a:Seveda. In se motim in sem pristranski, kot vsi mi. Ampak na tem nivoju pogovor ni možen. Ocena zmotljivosti je posledica ugotovljene zmote. Katero zmoto si ugotovil pri meni? Brez tega je tvoja ocena, da sem zmotljiv, pač brezpredmetna.Ah, imaš veliko prepričanj, kot vsi mi.
Seveda je narobe, je pa uporabno.Roman napisal/-a:S tem ni nič narobe. Če bi rad raziskoval človeka, se pač posveti medicini, psihologiji, sociologiji.Vidiš, naravoslovje izloči človeka, kot da bi bil zunaj narave!
Če je objektivnost srce znanosti: " - najprej ugibamo,- nato izračunamo posledice ugibanj,- primerjamo posledice z naravo,- če se ne ujemajo, je ugibanje napačno." kaj so potem možgani znanosti?Roman napisal/-a:Ah, v ta grm si skril zajca. Subjektivnost res ni hec, čeprav je objektivnost srce znanosti. Pa ponoviva z znanostjo, da vsega ne bomo morda nikoli odkrili in razumeli. Tako pač je. Povejva še nekaj: znanstveni modeli se s časom izboljšujejo (kar ne pomeni, da bodo kdaj dosegli stopnjo absolutnosti), njihova veljavnost pa se potrjuje z eksperimenti. Ti sicer v tem vidiš vero, ampak saj te mi ni treba spominjati na pristranost in zmotljivost, kajne.Subjektivnost pač ni hec in sva spet pri umu in možganih.