Motore napisal/-a:Rock napisal/-a:Zakaj si se ustavil pri privlačnosti?
Lahko se ustavim tudi pri Velikem poku, še nazaj pa ne morem ker nevem.
Tvoj stavek je dobro izhodišče:
nevednost ni vzrok za konec znanstvenih raziskovanj;
filozofija čaka na morebitne nove ugotovitve;
dotedaj bo zadržala svoje zaključke, zgrajene na znanstvenih približkih in redukcionizmih;
in znanost mora seveda akceptirati, da je njena podoba sveta zaradi aktualne nemogočosti zelo nepopolna.
Ne glede na to ne pripisuj fiziki absolutne objektivnosti.
----------
Saj ji ne, je pa znanstvena metoda (ki jo fizika uporablja) najbližje kar imamo objektivnosti.
Merjenje je dokaj 'objektivna' metoda, a ni najzanesljivejša.
Človek se malo razmnožuje, v primerjavi z mikrobi.
------------
In? Sicer pa beri Romanov odgovor.
Beri moj odgovor Romanu.
Človeško vrsto bi torej lahko kot marginalno zanemarili.
-----------
Nevem zakaj bi zanemarjali 7 miljard živih bitij.
Vprašaj sebe samega kot avtorja začetne teze.
Pač slaboten in arbitraren zaključek (zaradi neutemeljenih premis).
-----------
Seveda je bilo to samo moje mnenje za katere imam nekaj solidnih argumentov. Če me hočeš prepričati v drugo, moraš pač ti tudi ponuditi kakšne dobre argumente. Na žalost ti na tem forumu to še ni uspelo.
Če vztrajaš pri svojih premisah, jih boš moral najprej utemeljiti. (Bistvene so premise, zaključek je stvar tehnike.)
Lažnivec je samo tisti, ki pozna resnico, a govori drugače.
--------
Kako se pa reče človeku, ki trdi da pozna odgovor,
Kdo je to?
ampak je slednjega nemogoče poznat?
Kdo pa to trdi?
In kateri je ta odgovor?
In s čim je utemeljen?
Religija naj raziskuje tezo o prapoku, fizika pa bo modrovala o Bogu?
--------------
Religija nima kaj raziskovati, saj nima znanstvene metode. Religijo lahko ustanovi kdorkoli z veliko domišljije in darom govora. Primer: Joseph Smith. O bogu ni kaj modrovat, saj ne spada pod znanost. Kot, da bi modroval o zeleno fluorescentni gigantski kobilici, ki nadzoruje našo galaksijo.
Ali nisi zaznal 'vprašaja'?
Sicer pa:
teologija mora pretežno uporabljati znanstvene metode;
utemeljeno je razlikovati med znanostjo, filozofijo in teologijo (slednja je najpomembnejša);
ti si Boga predstavljaš kot kobilico? (Znani aktualni učenjak je v tej zvezi res govoril o želvi, a v + smislu.)
Špekuliranje ima tudi pozitiven pomen, razmišljanje.
-----------
Če bi vsaj religije kaj razmišljale, ampak ponavljajo eno in isto že tisočletja. Nobene spremembe.
V absolutnem smislu ni spremembe. (Se strinjam s Parmenidom.)
Če se obnašaš, kot da jih ni, si goljuf.
--------
Sem kje omenil, da jih ni? Tudi če priznam njihov obstoj, ostanejo še vedno neodgovorjena.
Napačno je, če aktualna formulacija ne upošteva neznanja in nedoumljivosti.
Rock napisal/-a:Kako smešne so bile (za 'uradno znanost') nove teze, dokler niso nadomestile njenih napak.
Motore napisal/-a:Povej mi za kako smešno novo tezo, ki jo je znanost sprejela v zadnjih 50ih letih.
Bom navedel flogiston, kot tipično zmoto.
Količina železa v špinači in koprivah.
Mogoče mi bo kdo pomagal z večjo aktualnostjo.
Je znanost stara 50 let? Je realnejši mejnik G. Galilei?
Znanstvena vrednota je nedomišljavost in odprtost.
-----------
Se strinjam, dodajam še kritično razmišljanje in odprtost do novih tez z zadržkom.
Oboje je zajeto v prvi tezi.