roberto11 napisal/-a:Zato, ker je sistem tako naravnan.
V sami osnovi človeka žene nagon po preživetju in ugodju, naravnanost sistema in vzgoja pa nam le ponuja možnosti, kako to doseči.
Ni tako enostavno, saj v kakšnih kulturah delajo recimo samomor iz časti. Tu se ne gre niti za preživetje niti za ugodje (seveda je še veliko drugih primerov). Kulturo moraš bistveno bolj upoštevati in spremeniti to zmotno stališče, da je možno človeka obravnavati samo iz biološkega vidika.
roberto11 napisal/-a:Seveda je zgrešen. Verjetno je to izraz človeške nesposobnosti ali pa enostavno želje, kako imeti otroke s čimmanj napora in odgovornosti.
Torej po poti najmanjšega odpora.
Jaz pa mislim, da tista mamica, ki je uganila otrokove želje še preden se jih je otrok dobro zavedal, ni šla po liniji najmanjšega odpora. Na splošno taka vzgoja, da otroku ugodiš v vsemu, gotovo ni po liniji najmanjšega odpora. To bi bila, če se npr. sploh ne bi brigal za otroka.
roberto11 napisal/-a:Ali pa, če nekdo jedrsko energijo uporabi za izdelavo bombe in ubije par tisoč ljudi...a to pomeni, da je treba ukiniti uporabo jedrske energije ?
Tako mišljenje je že samo po sebi zgrešeno (poleg tega da zgreši očitek). Če boš na trgu ponudil slabo stvar, se bo zanjo sigurno odločilo več ljudi, kot če bila samo na 'črnem trgu'. To je razlog, da so recimo trde droge prepovedane. Poleg tega tista delitev znanosti in družbe ni zadovoljiva. Sam celo menim, da se jo dela iz tega razloga, da bi se znanost razrešilo vse odgovornosti do njene družbene vloge. Temu je treba nasprotovati in se vprašati zakaj do tega pride in kakšen je sploh vpliv znanosti na družbo, kaj se z družbo dogaja, ko v njej igra vidno vlogo znanost, ipd.
problemi napisal/-a:Tu, seveda ne mislim, da bi kak filozof, zaklical: "Fiziki umaknite se! Prihaja razlagalec!" in razložil dileme, ki so še prisotne glede, recimo, interpretacije kvantne mehanike. Je pa tudi res, da se ne strinjam s tem, da pa bi filozofom smelo biti (kar se pogosto dogaja) prepovedano govoriti o teh temeh.
To je res, nasploh človek dobi občutek, da ko se pogovarja s fiziki oni mislijo, da edino takrat ko se strinjaš s fiziko jo razumeš in si verodostojen o njej govoriti. Takrat ko pa kaj poveš proti fiziki te pa obtožijo, da nisi strokovnjak in da stvari pač ne razumeš. Ampak to je seveda neumnost, kot da je fizika (ali matematika ali kakšna druga znanost) neka posvečena veda, ki jo razumeš le takrat ko ji slediš (kako paradoksalno, ker to je natanko opis religije!).