Dve vprašanji: podnebne spremembe; štetje časa

[roberto11]

Se ne strinjam. Logika je človeški konstrukt in s trditvijo, da je narava oz. naravni mehanizmi logični, kaj hitro lahko zapademo v zadrego.

Logika je res način človekovega razmišljanja, zato pa težko sprejmemo pojave v naravi, ki se nam ne zdijo logični, za znanstvene.

[shrink]

Se ne strinjam. Logika je človeški konstrukt in s trditvijo, da je narava oz. naravni mehanizmi logični, kaj hitro lahko zapademo v zadrego.

Logika je res način človekovega razmišljanja, zato pa težko sprejmemo pojave v naravi, ki se nam ne zdijo logični, za znanstvene.

Neumnost! Znanost sprejema pojave take, kot so in skuša pojasniti njihovo ozadje. Logika ne igra pri tem nobene vloge. In sploh ni problem v tem, da so šarlatanski mehanizmi oz. pojavi nelogični, enostavno ne obstajajo.

[roberto11]

Saj pa znanost ni nek neodvisni instrument, ampak je to človekov način razmišljanja in razlaganja pojavov.
Zato pa človek sprejema pojave take, kot jih opazi in kot se mu zdijo logični.

Saj znanost ni vse, kar obstaja.
Obstaja tudi tisto, kar znanost ne more razložiti, ker pač ne znamo. Zaenkrat.

Potem bi morala znanost biti ista, kot je bila na primer pred par sto leti, če bi šarlatanski pojavi ne-obstajali.

[shrink]

Saj pa znanost ni nek neodvisni instrument, ampak je to človekov način razmišljanja in razlaganja pojavov.
Zato pa človek sprejema pojave take, kot jih opazi in kot se mu zdijo logični.

Narobe. Znanost ima na razpolago objektivno metodo in ta ni odvisna od subjektivnega razmišljanja posameznika. Logika - kot sem že rekel - ima pri tem bolj malo zveze. Če se razlage ujemajo z opazovanji so dobre, sicer ne.

Saj znanost ni vse, kar obstaja.
Obstaja tudi tisto, kar znanost ne more razložiti, ker pač ne znamo. Zaenkrat.

In kaj je to? Šarlatanski pojavi morda? S temi znanost zlahka pomete.

Potem bi morala znanost biti ista, kot je bila na primer pred par sto leti, če bi šarlatanski pojavi ne-obstajali.

Znanost se je razvijala ravno zaradi metode, katere se poslužuje. Vedno bolj in vedno več spoznava naravo ter njene zakonitosti. Šarlatanski pojavi pa niso del teh zakonitosti: so izmišljotina prebrisanih posameznikov, ki nategujejo naivne in neuke.

[roberto11]

In kaj je to? Šarlatanski pojavi morda?

Naravni pojavi, ki še jih znanost zaenkrat ne zna razložiti.

Tudi znanost bo prej ali slej v svoje formule vključila komponento človeka in njegove zavesti...Potem nam bo marsikaj bolj jasno, zakaj je svet takšen, kot ga vidimo.

[shrink]

In kaj je to? Šarlatanski pojavi morda?

Naravni pojavi, ki še jih znanost zaenkrat ne zna razložiti.

Vse še ni pojasnjeno, ampak k temu seveda ne spadajo šarlatanski pojavi - kot sem že rekel.

Tudi znanost bo prej ali slej v svoje formule vključila komponento človeka in njegove zavesti...Potem nam bo marsikaj bolj jasno, zakaj je svet takšen, kot ga vidimo.

Nikoli. Naravoslovna znanost se z bivanjsko-filzofsko tematiko ne ukvarja in se nikoli ne bo.

[Roman]

Tudi znanost bo prej ali slej v svoje formule vključila komponento človeka in njegove zavesti...Potem nam bo marsikaj bolj jasno, zakaj je svet takšen, kot ga vidimo.

Nikoli. Naravoslovna znanost se z bivanjsko-filzofsko tematiko ne ukvarja in se nikoli ne bo.

Mislim, da Roberto11 ni imel v mislih filozofije. Z zavestjo pa se (kognitivna) znanost ukvarja že kar dolgo časa.

[mriz]

Znanost, ki vključuje komponento človeka in in njegove zavesti je že kar razdelana, zato je že kar jasno, zakaj svet vidimo (in si ga interpretiramo) tako, kot si ga. Problem pa je, da tisti, ki najbolj na veliko težijo s to komponento zavesti, takih raziskav seveda niti ne povohajo - kar je tudi razumljivo, saj te raziskave govorijo proti njim.

[shrink]

Tudi znanost bo prej ali slej v svoje formule vključila komponento človeka in njegove zavesti...Potem nam bo marsikaj bolj jasno, zakaj je svet takšen, kot ga vidimo.

Nikoli. Naravoslovna znanost se z bivanjsko-filzofsko tematiko ne ukvarja in se nikoli ne bo.

Mislim, da Roberto11 ni imel v mislih filozofije. Z zavestjo pa se (kognitivna) znanost ukvarja že kar dolgo časa.

Predvsem sem se spotaknil ob njegov drugi del, ki se začne z "zakaj".

[roberto11]

Filozofija je stvar zase..veliko besed, a nič povedanega.

Res je, da se v znanosti, predvsem mi je poznano v psihologiji, vedno bolj uporablja kognitivno-vedenjska terapija.
Kognitiven način je znanstveno proučevanje uma in njegovega delovanja na samo zaznavanje realnosti.

[shrink]

Res je, da se v znanosti, predvsem mi je poznano v psihologiji, vedno bolj uporablja kognitivno-vedenjska terapija.
Kognitiven način je znanstveno proučevanje uma in njegovega delovanja na samo zaznavanje realnosti.

To področje dostikrat meji na kargo kult znanost, kot se je nekoč o tem izrazil Feynman.

[roberto11]

Misliš to:http://www.kvarkadabra.net/article.php/ ... lt-znanost

V članku opisuje verska prepričanja, kognitivna znanost pa je znanost in ne religija.

[shrink]

Misliš to:http://www.kvarkadabra.net/article.php/ ... lt-znanost

V članku opisuje verska prepričanja, kognitivna znanost pa je znanost in ne religija.

Preberi si članek v celoti, pa boš ugotovil, za kaj gre.

[mirko]

Se ne strinjam. Logika je človeški konstrukt in s trditvijo, da je narava oz. naravni mehanizmi logični, kaj hitro lahko zapademo v zadrego. Nekemu filozofu se je recimo zdelo zelo logično tole:

It is necessary for the very existence of science that the same conditions always produce the same results.

Feynman je komentiral:

Well, they do not. You set up the circumstances, with the same conditions every time, and you cannot predict behind which hole you will see the electron.

Lahko da v tem grmu tiči tisti zajec, ki je Feynmana napeljal k trditvi, da kvantne fizike nihče ne razume.....

Zakaj pa bi moral logične povezave preverjati preko empirije, če logiko postavljaš nad njo? Če je logično boljše od empiričnega, pač ne vidim potrebe, da bi jo preizkušali z empirijo (torej da bi imeli empirično za temelj določanja pravilnosti).

Logično kot boljše od empiričnega sem mislil v smislu, da si v skrajnem primeru z empirijo tudi lahko samo pridno nabiramo podatke, čim več podatkov, ne iščemo pa matematičnih zvez med njimi (raje zdaj ne bom več rekel logičnih). Lahko postanemo kot študent, ki prebere vprašanje, ga poišče v knjigi in prekopira odgovor. Če pa vprašanja ne najde v knjigi, je izgubljen.

[mriz]

V članku opisuje verska prepričanja, kognitivna znanost pa je znanost in ne religija.

Eh, skupaj s kognitivno znanostjo se v isti koš meče toliko gnoja, da bi po moje bilo kar treba izumiti neko novo poimenovanje. Lahko si recimo pogledaš nek članek v današnji sobotni prilogi Večera, kako ti bedasti new-agerji na veliko bluzijo o znanstvenosti svojega pristopa.

Jaz bi kot dober primer analize zaznavanja in intepretiranja realnosti izpostavil knjigo Thomasa Gilovicha - How We Know What Isn't So: The Fallibility of Human Reason in Everyday Life.

Ti pa?

Logično kot boljše od empiričnega sem mislil v smislu, da si v skrajnem primeru z empirijo tudi lahko samo pridno nabiramo podatke, čim več podatkov, ne iščemo pa matematičnih zvez med njimi (raje zdaj ne bom več rekel logičnih). Lahko postanemo kot študent, ki prebere vprašanje, ga poišče v knjigi in prekopira odgovor. Če pa vprašanja ne najde v knjigi, je izgubljen.

No, pa se ti zdi, da je logika lahko veljavna, če nasprotuje empiričnim podatkom? Lahko mirno rečema, da logika predstavlja abstrakcijo empirične realnosti, ampak po moje se mora vseeno ocenjevati v razmerju z njo (pač kolikor se ne gremo neke samozadostne filozofije, ta pa lahko realnost itak opiše samo slučajno, po sreči).