Hawkigovo sevanje

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
mirtelo

Odgovor Napisal/-a mirtelo »

Pentium: trdiš, da fotoni pri svetlobni hitrosti valujejo - oscilirajo ali nekaj takega. Se strinjam, v tem smislu, da ima svetloba valovno dožino. Kaj pa dejstvo, da vsi delci pri c izgubijo za zunaje opazovalce časovno komponento. Mi pa smo ja zunanji opazovalci svetlobe! Torej za nas bi morali fotoni mirovati zamrznjeni v času, ki stoji - pa ni tako...?
Neskončnost bi morala biti neskončno daleč, pa mislim, da tudi to ni tako..
Primer: s tuljavo ustvarimo magnetno polje, tako, da nanjo pritisnemo izvor enosmerne napetosti. Ustvari se magnetno polje, ki ga ponazarjamo s silnicami. Vse te silnice so dejansko zanke, ki se večajo proti centru tuljave. Skozi center potuje ravna silnica, ki opisuje neskončno velik krog. Lahko bi rekli, da se nikoli ne bo vrnila, če bo potovala s končno hitrostjo. Pa se; in to istočasno! To mi da misliti, da tudi neskončnosti niso čisto neskončne, prav tako mora imeti tudi sila, ki jo vlagamo v pospeševanje delca nekje svojo mejo, kjer se Einsteinova formula zalomi. Če to nebi držalo, kako bi pa sploh nastalo vesolje iz nič? Kako pa bi se lahko snov v črni luknji vsedla sama vase?? Ta dejstva mi dajejo slutiti, da pri vsej stvari gre le za izgubljanje razsežnosti pri pospeševanju v smeri gibanja. Pri tem, se zaenkrat popolnoma distanciram od "delitacije časa". Dovolj se mi zdi, če se deformira prostor. Ker pa ima prostor tri razsežnosti, se lahko deformira v vsaki posebej. Torej bi če bi vejala teorija delitacije časa bi se gibanje v taki ladji ustavilo samo v smeri njenega potovanja, ne pa tudi pravokotni smeri glede na njeno potovanje, kot poznamo pojav iz teorije kontrakcije dolžine... :?:

Uporabniški avatar
Pentium
Prispevkov: 431
Pridružen: 10.11.2003 19:59
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Pentium »

Magnetne silnice ne predstavljajo poti fotonov, ki prenašajo magnetno silo. Pokažejo nam le, za koliko se odkloni kompas oz. kako močno je magnetno polje.

Glede izgube časovne dimenzije lahko dodam, da potujoči izgubijo dimenzijo za zunanje opazovalce. Kaj pa če se ti tudi gibljejo s svetlobno hitrostjo? Ali foton vidi drug foton z vsemi tremi dimenzijami? Če je tako, potem zaradi potovanja v času vsi izgubimo časovno dimenzijo za zunanje opazovalce, medtem ko znotraj našega vesolja te izgube ne zaznamo.

mirtelo

Odgovor Napisal/-a mirtelo »

Hu! Dobro vprašanje Pentium! Po teoriji, cxe dva delca potujeta s c vzporedno v isto smer;
Delec (foton?)A vidi, kako ga delec B dejansko prehiteva s hitrostjo c.
Delec B pa vidi, kako ga delec A prehiteva s hitostjo c.

Tu jaz vidim, da sta oba delca izgubila dimenzijo v smeri gibanja in tako lahko prihitevata eden drugega, saj sta prilepljena na isto ravnino, katere debelina = 0. Tu pa lahko tudi matematično dokažeš vse tri variante:

1. delec A prehiteva delec B
2. delec B prehiteva delec A
3. delca A in B potujeta vzporedno v isto smer.

Lep dan!

Uporabniški avatar
Pentium
Prispevkov: 431
Pridružen: 10.11.2003 19:59
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Pentium »

Zakaj bi drug drugega prehitevala, če potujeta z isto hitrostjo?

Bi pa rad izvedel odgovor na prejšnje vprašanje: Ali so že napravili eksperiment, kjer bi zelo natančno merili hitrost fotonov razločnih valovnih dolžin?

Japi

Odgovor Napisal/-a Japi »

To, da bi fotona drugdrugega prehitevala, je možno le tedaj, ko gresta obadva enako hitro. Pri svetlobni hitrosti delec v času 0 prepotuje neskončno dolgo pot, tko da delca vsaj v tem vesolju :wink: nimata časa za prehitevanje :roll: Drugač je pa za dva bozona velja itak verjetnost, da sta v istem kvantnem stanju dvakrat večja, kot da nista.

Uporabniški avatar
Pentium
Prispevkov: 431
Pridružen: 10.11.2003 19:59
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Pentium »

Z njune perspektive res v času 0 prepotujeta neskončno razdaljo. Vendar s stališča objekta, počasnejšega od c, v času t1 prepotujeta c*t1 dolgo pot.

Pravzaprav pa niti ne vesta, kje se nahajata, niti, kje je drugi član para.

Z njine perpsktive pa sploh ne potujeta, če imata 1 dimenzijo manj. V smeri te dimenzije potujeta sicer neskončno hitro, kar je enako, kot da ne potujeta, kar te dimenzije nimata.

Japi

Odgovor Napisal/-a Japi »

Hm, glede izgube dimenzije sem precej skeptičen, saj bi bilo precej neverjetno, da bi z energijo, ki jo ima foton (h*frekv.) kar izgubili dimenzijo. Mi je podobno trditvi, da če slučajno ne slišiš radia na drugem delu sveta, potem sploh ne špila. Čeprav je čas v bistvu 0, še ne pomeni, da ga ni. Mogoče pa eksistira znotraj Planckovega časa? S tvojo teorijo bi malo povozil tudi dejstvo, da je foton EM VALOVANJE. Frekvenca pa veš, da je direktno povezana s časom. :roll:

Uporabniški avatar
Pentium
Prispevkov: 431
Pridružen: 10.11.2003 19:59
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Pentium »

Foton nima mase, zato ga že najmanjša energija pospeši do svetlobne hitrosti in mu tako odvzame dimenzijo.

P.S.: Ali si morda košarkar?

Japi

Odgovor Napisal/-a Japi »

Koliko pa je zate najmanjša energija? Si pravkar tudi energijo kvantiziral? :wink: Sej ne, da kej oporekam, ma se mi zdi vedno bolj verjetna Wolframova teorija, da je svet "digitaliziran" znotraj Planckovega nivoja. :roll:

Glede dimenzij bi pa povedal, da je manipulacija z njimi v glavnem matematična igračka, dočim v realnem bi lahko vse opisali le z dvema - dolžino kot krajevno koordinato in časom. Preostale smo si izmislili zaradi lažjega računanja in opisa prostora z bazami. Sedaj boš rekel, da nimam pojma o osnovnih pojmih, ma povej mi, kako bi določil, v smeri katere dimenzije leti komet, če nimaš nobene druge oporne točke ali izbrane baze?

P.S.: Kaj ima pa košarka direktne zveze z najino debato? :?

mirtelo

Odgovor Napisal/-a mirtelo »

Pentium je rekel: Zakaj bi drug drugega prehitevala, če potujeta z isto hitrostjo?

Če pa je Einstein trdil, da je že pri štirinajstih letih spoznal, da če bi potoval s svetlobno hitrostjo, ne bi videl svetlobe, ki bi potovala v isti smeri, kot statično elektromagnetno polje, ampak, ga bi žarek prehitel s svetlobno hitrostjo.

To pa si lahko razlagam samo na način, ki sem ga opisal v prejšnih odgovorih.

Tisto o meritvah ne vem. Sem pa nekje bral, da nam je meriti večje hitrosti od svetlobne, kot je netopirju zaznavati z njegovem ultrazvočnem siststemu objekte, ki se gibljejo hitreje od zvoka.

Japi

Odgovor Napisal/-a Japi »

:) Problem pri Einsteinu je bil, da mu ni nikol ratal potovat s svetlobno hitrostjo :) Tko da si je že sam postavil mejo in s formulami malo ovrgel teorijo, da bi pri c še vedno izmeril hitrost svetlobe kot c. Zadeva tako funkcionira do c! Za njegovo trditev bi moral bit prostor neskončen, kar pa mislim, da niti ni :roll:

mirtelo

Odgovor Napisal/-a mirtelo »

Torej tudi Japi priznavaš, da se nekaj velikega zgodi med čisto blizu c in med c. Si lahko predstavljaš ogromno vesoljsko ladjo, ki potuje z 0,99c in v njej malo manjšo, ki potuje z isto hitrostjo po njeni notranjosti v isto smer. In tako dalje kar veliko ladij do mikroskopskih razsežnosti. Po Lorenzovi enačbi bi bila hitrost najmanjše ladje še vedno nekoliko manjša od c. Vsaka ladja pa bo s skoraj svetlobno hitrostjo drvela po notranjosti prejšnje. Meni da to misliti, da se ladje skrajšujejo v smeri potovanja. Pri c bi izgubile dimenzijo v smeri potovanja, le tako si lahko razlagam zgoraj napisano. Seveda pa potniki tega nebi opazili. Za njih bi se skrčil ves prostor, kar nam da vedeti, da je za potnike obstal tudi čas. Za potnike bi bilo zelo malo razlike, če potujejo na nam najbližjo ali najodaljenejšo zvezdo. Dejansko bi se njim oddaljeni objekti približali in zvezdno nebo bi postalo svetlo od neskončne množice zvezd....ITD
Zame je svetlobna hitrost mejnik med 3D in 2D svetom. Pa tudi menim, da čisto blizu c tudi dosedaj znani zakoni ne veljajo več. Če nekako pri nizkih hitrostih veljajo Newtonovi zakoni in pri visokih Einsteinovi, bi morda pri ekstremno visokih čisto blizu c lahko veljali neki še ne odkriti, ki pa bi morda dokazali, da za doseganje svetlobne hitrosti ni več potrebna neskončno velika sila, saj objekti, ki izgubljajo dimenzijo praktično izginjajo iz našega 3D sveta v drugi svet....Morda so povezave Črne ali Črvje luknje.... Kaj vem....

Uporabniški avatar
Pentium
Prispevkov: 431
Pridružen: 10.11.2003 19:59
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Pentium »

Einstein napisal/-a: Vse meritve izmerijo enako vrednost za svetlobno hitrost
Potem pa hipoteza: Če potujem s svetlobno hitrostjo, me svetloba prehiti. :arrow: Svetlova je hitrejša od mene :arrow: c>c :idea: :?:

Ti žarka sploh ne bi mogel zaznati, tako da ne bi mogel opaziti, ali te prehiteva ali ne.

Obsaja ogromna razlika med 0,99999999999999999999999c in c.

mirtelo

Odgovor Napisal/-a mirtelo »

Pentium mogoče, vendar te hitrosti še nismo uspeli doseči in pri njej preizkusiti Einsteinovo teorijo. Mogoče se bo nekdaj pojavila druga, ki bo dovoljevala objektom potovati s svetlobno hitrostjo. Sicer ne v našem prostoru, saj je ta omejen na hitrosti 0=<v< c., ampak v drugem....

Kako si pa predstavljaš neskončno velike masne objekte? Če te prav razumem, jim priznaš gravitacijo kot njihovo dimenzijo. Ali je ta z nastankom novega delca neskončno velika? Verjetno se držiš pomagala, kot je membrana na katero postaviš kroglo in se vboči. Toda velja mnenje, da gravitacija potuje s končno hitrostjo. :?:

Kako si predstavljaš, da se snov sesede sama vase, kot na primer piše o črnih luknjah? Tam se verjetno delci (atomi, elektroni itd) stisnejo do najmajnše možne dimenzije. Pa še malo čez, ko popustijo tudi največje sile, ki ohranjajo snovi v našem vesolju. Potem pa "Pa-pa" in gremo na Oni Svet. V spomin na ta nam ostaja mogočna gravitacija, ki vrtinčasto vleče k sebi vse živo in mrtvo....

Še vprašanje: a je v središču vsake spiralne galaksije črna luknja?

Hvala za odgovor!

Japi

Odgovor Napisal/-a Japi »

Glede gavitacije in fotonov bi poudaril, da je z Newtonovega stališča njuna hitrost neskončna. Einstein je to neskončnost postavil na c, ker pač prostor ni sposoben bolje "prevajat" takih pojavov. To dejstvo mi da mislit o nekakšnem kvazietru, ki napolnjuje naše vesolje. In se čisto strinjam s Pentiumom, ko pravi, da je ogromna razlika med 0,9999999999999999999999999999c in c. Čeprav se nam zdi foton izjemno dolgoživ pojav, je lahko tudi izjemno kratek, saj v lastnem sistemu v času nič prepotuje poljubno dolžino. Ta prispodoba o vesoljskih ladjah mi je zelo zanimiva, ker ta vrsta sicer konvergira proti c, vendar je nikoli ne doseže.

Odgovori