Zakaj bi bil potreben ta dodatek? Kaj nam dejansko sporoča?
Kako pa pridemo do naključnosti?Roman napisal/-a: Da napačnosti trditve, kako iz meritve pridemo do naključnosti, sploh ne omenjam. Pesniška svoboda pač.
Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Torej zaradi tvoje ugotovljene pomanjkljivosti zapisa na majici, "Merim, da izgubim", si dodal "Izgubim, česar nikoli nisem imel" in tako želiš pokazati, da je izjava "Merim, da izgubim" nesmiselna?
Prav.Če neka izjava nima smisla, to pomeni, da ni jasna, logična ali razumljiva.
Poglejva, če ima izjava "Merim, da izgubim" te karakteristike:
1. Je logična? Je, ker ustreza slovnici.
2. Je razumljiva? Da.
Roman, imaš težave z razumevanjem te izjave? Evo pojasnilo: "Med merjenjem zaznavam, da lahko pride do izgube informacij ali merilne negotovosti"
Tole je pa jasno, kaj ne?3. Je jasna? Je, če jo vstaviš v kontekst fizike in ker je bila del omenjenega konteksta je tudi jasna. Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Heisenbergovo načelo nedoločenosti, imenovano tudi Heisenbergova nedoločljivost, je fizikalno načelo, ki ga je razvil Werner Heisenberg leta 1927 in je osrednji koncept kvantne mehanike. To načelo določa, da ni mogoče natančno določiti hkrati položaja in gibalne količine (impulza) delca s poljubno visoko natančnostjo. Torej, ko z merjenjem določim položaj delca s poljubno visoko natančnostjo izgubim informacijo o gibalni količini in obratno.
Glej, povsem enostavno je. Ti ugotoviš "Da napačnosti trditve, kako iz meritve pridemo do naključnosti, sploh ne omenjam. Pesniška svoboda pač." in je zato verjetno težko?Roman napisal/-a:Težko.Kako pa pridemo do naključnosti?
Brez meritev ni mogoče razmišljati, kaj ne? "Poenostavljeno povedano, merjenje je pridobivanje informacij s pomočjo interakcij."
Spoznanje o naključnosti se je skozi zgodovino človeštva razvijalo postopoma in je povezano z različnimi znanstvenimi, filozofskimi in matematičnimi dosežki. Tu je nekaj ključnih mejnikov v zgodovini, ki so prispevali k našemu razumevanju naključnosti:
Filozofija in antična Grčija: V antični Grčiji so filozofi razmišljali o naravi naključnih dogodkov. Demokrit, grški filozof, je na primer razvijal teorijo o atomih in njihovem naključnem gibanju v praznini.
Srednji vek: Srednjeveški filozofi so razpravljali o vprašanjih, povezanih z naključnostjo in usodo. Na primer, sv. Tomaž Akvinski je razmišljal o božji previdnosti in svobodni volji ljudi.
Razvoj matematike: Matematični dosežki so pomembno prispevali k razumevanju naključnosti. V 17. stoletju je Matematika, kot jo je razvil Blaise Pascal, razvila koncept verjetnosti, ki je omogočila kvantitativno merjenje naključnosti.
Statistika: V 18. in 19. stoletju so se statistične metode razvijale, kar je omogočilo analizo naključnih pojavov na podlagi empiričnih podatkov. Razvoj statistike je pomagal razumeti in kvantificirati različne pojave, ki se zdijo naključni.
Teorija verjetnosti: V 19. stoletju sta matematika Pierre-Simon Laplace in Carl Friedrich Gauss pomembno prispevala k razvoju teorije verjetnosti, ki se ukvarja z matematičnim obravnavanjem naključnih pojavov. Laplace je na primer razvil koncept Laplaceove porazdelitve in njegovo načelo determinizma.
Razvoj računalništva: Razvoj računalništva v 20. stoletju je omogočil simulacije in analize naključnih procesov ter razvoj statističnih in računalniških metod za obravnavanje naključnosti.
Kvantna fizika: V 20. stoletju je kvantna fizika prinesla revolucionarne koncepte, kot so nedoločenost in naključnost na mikroskopski ravni, ki so spremenili naše razumevanje narave na tem nivoju.
In kar naenkrat se v vzročno-posledičnemu konceptu delovanja sveta empirično priključi še naključnost. Vidiš, povsem enostavno, kaj ne?
Re: Čudeži in znanost
Hvala za popravek!vojko napisal/-a: ↑2.10.2023 10:32Bargo je napisal:
ChatGpt bi dejal, da je bila uporabljena pogovorna fraza "kvantni skok", ki se lahko uporabi v takšnem primeru ,čeprav bi to dejansko pomenilo, da je nekdo od zunaj bil povod za tale "skok", kar pa seveda ne drži. Drugače pa velja, da je človeštvo vseskozi strmelo k "božanstvom" vse dokler si ni izdelalo model, ki ima potencial, da to tudi postane. Eksperiment pač, ki potrdi človeško razmišljanje.
In, kaj je pot dolga cca. 250.000 let v primerjavi z 13.000.0000.000 let, kaj šele z večnostjo!
Drugače pa imaš seveda prav. Kaže, da smo v eksponentni krivulji razvoja, kar tale pojav dokazuje. Velja pa seveda vprašanje, "Koliko napredka je potrebno za nazadovanje?"
Kdo se pomni tega videa: https://www.youtube.com/watch?v=to29Lvu ... vie CLIPHD?
Vojko?
Roman?
Prvič "človeštvo NI vseskozi strmelo
(FRAN: strméti -ím nedov. (ẹ́ í) gledati, navadno nepremično: ... )
k "božanstvom", ampak je STREMELO.
(FRAN: streméti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. prizadevati si doseči, uresničiti kaj: ... )
Daj no, "znanost je metoda!" si spet pozabil?vojko napisal/-a: Pa tudi to ni pravilna ugotovitev. Naši predniki niso stremeli k "božanstvom", ampak so v pomanjkanju znanstvenih razlag pač skušali svet okoli sebe razložiti z nadnaravnimi agensi, npr. bogovi, ...
Nitka iz Znanost bolj resnična od vere?
Bargo:Feynman je rekel za znanstveno metodo: "Ugibaj -> izračunaj posledice ugibanja -> pridobi dokaze iz narave(eksperiment)-> dobljene rezultate primerjaj z ugibanjem-> SKLADNO | NE SKLADNO"
Pa saj bogovi se niso pojavili v našem svetu šele z krščanstvom! Vojko no! Drugače pa krščanstvo ne pojasnjuje delovanja sveta, njegove "mehanike", temveč je vse kaj drugega. Spet si poglej pogovor med duhovnikom in razvojnim biologom. Nitka je spodaj, da ti olajšam iskanje.vojko napisal/-a: ki so bili v sorodu (Patris et Filii, zraven so pa za dobro mero primaknili še Spiritus Sancti) . Religija je prvi, nebogljen in infantilni poskus razlage sveta.
Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: "...saj veš, če bo enkrat več ateistov, kot teistov, vera ne bo kar izginila"
ChatGpt:
Richard Dawkins in George Coyne se strinjata na nekaterih točkah v njihovem pogovoru:
Znanost je univerzalna: Oba soglašata, da je znanost univerzalna in neodvisna od verskega ozadja ali tradicije. Poudarjata, da znanost presega kulturne in verske meje ter ponuja enake razlage ne glede na ozadje posameznika.
Napredek znanosti: Oba priznavata napredek znanosti in njen prispevek k razumevanju sveta. Strinjata se, da znanost nudi naravne razlage za mnoge pojave in dogodke v svetu.
Misterij sveta: Tako Dawkins kot Coyne priznavata, da obstaja neka stopnja misterija ali neznanega v svetu, ki ga znanost morda nikoli ne bo v celoti razložila. Oba verjameta, da obstajajo vprašanja in izzivi, ki še vedno čakajo na raziskovanje.
Osebna izkušnja vere: Oba priznavata, da je vera osebna izkušnja in da posameznikovo versko prepričanje lahko vpliva na to, kako dojema svet. Coyne izraža svojo prepričanost v Boga kot osebno izkušnjo, medtem ko Dawkins poudarja, da je verska prepričanja pogosto odvisna od kulturnega in verskega ozadja posameznika.
Kljub svojim razlikam v stališčih glede potrebe po Bogu in veri, se strinjata na teh splošnih točkah v svoji razpravi o razmerju med znanostjo in religijo.
In še zmeraj velja: "Vsi smo mi verniki"
Aja, si še zmeraj v klubu 99%, ki vedo kaj je zavest?
Vidiš, naše ugibanje je napačno, kar počasi dokazujejo informacije, ki jih pridobivamo! Ko jih bo dovolj, bomo spremenili mnenje, beri uskladili mnenje z drugim ugibanjem, recimo Rogerjevim.vojko napisal/-a: Drugič, gotovo veš, ker tekoče spremljaš dogajanja v astronomiji, da so premaknili starost vesolja na najmanj 27 milijard let.( https://www.youtube.com/shorts/Xc6hOs-U99o)
Mogoče celo enkrat z Brunovim.Neverjetno je kaj zmore. Ko bo enkrat UI nehala "halucinirati", v kar močno dvomim, bo prestopila vrata v božji svet.vojko napisal/-a: Kar se pa tiče analize in obrazložitve Marxovega pojma "falsches Bewusstsein", je njegov odgovor čista desetka. Zadel je bistvo. Seveda je moja stopnja strinjanja 4+ …
Mimogrede, Kurt je na moji strani.Vidiš, to je sedaj neverjetno uporabna stvar. Omogoča hiter dostop do informacij, če pa so pravilne in skladne pa je potrebno preveriti. hm. Nekaj podobnega kot nabiranje gob v gozdu!vojko napisal/-a: Mimogrede, Mohr je uporabljal ta termin največkrat v obliki "Klassenbewusstsein" in rekel, da je to "die spezifische Vorstellung einer Klasse über ihre grundlegenden Interessen und ihre Rolle in der Gesellschaft sowie ihre materiellen Existenzbedingungen."
Rdeča mušnica pač ni za vnos v "koncepte". Torej, nič novega česar živost nima že v sebi! Etika in morala!ChatGpt:
"Klassenbewusstsein" je nemški izraz, ki se prevaja kot "razredna zavest" v angleščino. Ta koncept se pogosto uporablja v okviru marksistične teorije in se nanaša na zavestnost posameznika ali skupine ljudi o njihovem družbenem razredu, razrednih interesih in družbenih konfliktih.
Razredna zavest pomeni, da ljudje prepoznajo, da so del določenega družbenega razreda (npr. delavci, kapitalisti, kmetje) in se zavedajo razrednih razlik ter konfliktov med razredi. Marksistična teorija poudarja, da razredna zavest lahko vodi k politični mobilizaciji in boju za izboljšanje položaja določenega družbenega razreda, pa tudi k spreminjanju družbene strukture.
Koncept razredne zavesti ima pomembno vlogo v marksistični analizi družbe, saj se osredotoča na vprašanja o razredni neenakosti, eksploataciji in družbenih spremembah. Različne interpretacije tega koncepta so se razvile skozi zgodovino in ga razpravljajo različne politične in družbene teorije.
ChatGpt:
Izraz "die spezifische Vorstellung einer Klasse über ihre grundlegenden Interessen und ihre Rolle in der Gesellschaft sowie ihre materiellen Existenzbedingungen" se v slovenščini lahko prevaja kot "specifična predstava razreda o njihovih osnovnih interesih, vlogi v družbi in materialnih življenjskih pogojih". Ta koncept se nanaša na zavedanje posamezne družbene skupine o njihovih ključnih interesih, vlogi v družbi ter o tem, kako so njihovi materialni pogoji življenja povezani s pripadnostjo določenemu družbenemu razredu.
V jedru gre za razumevanje in zaznavanje lastnega družbenega razreda v kontekstu družbene strukture in močnih odnosov v družbi. To zavedanje lahko vplivajo različni dejavniki, vključno s socialnimi, političnimi in ekonomskimi izkušnjami ter ideološkimi vplivi.
V marksistični perspektivi se poudarja, da je razredna zavest pomemben korak proti družbenim spremembam, saj spodbuja ljudi, da prepoznajo svoje skupne interese in se organizirajo proti prevladujočemu razredu in njihovi prevladi. Gre za ključen koncept pri analizi družbenih razredov in njihove vloge v družbenih spremembah.
"Starost je bolezen" in tako pride upanje, da najdemo zdravilo. Veš kako pravijo: "Živi dovolj dolgo, da boš živel večno!" Misliš, da bi lahko bila ta nova doktrina spodbujena z religijo (krščanstvom)?vojko napisal/-a: Z odprtimi usti sem spremljal vajin dialog s chatGPT. Res fascinantno! Vidi se, da si IT stručko in si ga dobro 'obračal'. Škoda, da smo že tako stari; kaj vse bi lahko doživeli v naslednjih desetletjih …
Skratka, "Live long and prosper!" (V).
Re: Čudeži in znanost
Očitno še vedno ne govoriva istega jezika. Izjava je lahko jasna, logična in razumljiva, pa še vedno ni smiselna.
Od kdaj pa daje slovnica izjavam logičnost?1. Je logična? Je, ker ustreza slovnici.
Kakor za koga, kajne.2. Je razumljiva? Da.
Ne, ugotavljam samo, da ni točna.Roman, imaš težave z razumevanjem te izjave?
Da te vidim.Evo pojasnilo
No, ta trditev pa je nekaj čisto drugega kot prejšnja."Med merjenjem zaznavam, da lahko pride do izgube informacij ali merilne negotovosti"
Ne čisto. Merilne negotovosti na primer ne moreš izgubiti. In čas bi bil, da daš kak primer, ki bi trditev potrjeval. Brez tega sva zgolj pri semantiki, ali po tvoje - slovnici.Tole je pa jasno, kaj ne?
Aha, se mi je zdelo.Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Pozabljaš navajati vir. Drugače pa: nedoločenost in nedoločljivost sta različna pojma z različnim pomenom. Nedoločljivost pravi, da ne moremo določiti, nedoločenost pa, da pojav sam ni določen. Opaziš razliko? V kvantni mehaniki gre za nedoločenost.Heisenbergovo načelo nedoločenosti, imenovano tudi Heisenbergova nedoločljivost
Ne, ne izgubimo. Te informacije nikoli nismo imeli. Ne moreš izgubiti nekaj, česar nimaš. Poleg tega je prvotna trditev o izgubi informacije zavajajoča, saj govori o eni informaciji in ne o dveh, kar je sicer slovnično pravilno in razumljivo, le res ni.Torej, ko z merjenjem določim položaj delca s poljubno visoko natančnostjo izgubim informacijo o gibalni količini in obratno.
Ah, še beseda o naključnosti: naključen ki je posledica povezave, sovpada nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev (Fran)
Re: Čudeži in znanost
vojko napisal/-a:
Znanstvena metoda je le ena od bistvenih karakteristik znanosti.
Sestavljata jo dva elementa: institucionalni in spoznavno-teoretski (epistemološki). Poenostavljeno: gre za usmerjeno, racionalno izkustveno dejavnost, s katero človek na organiziran, sistematičen, nadzorovan in načrtovan način pridobiva novo spoznanje.
Drugače povedano: gre za miselno dejavnost naše vrste s ciljem izgradnje urejene in neprotislovne celote povezanih spoznanj o objektivni realnosti, ki so sprejeta kot obče veljavna.
Teologija (religija) v nobenem, še tako širokem pomenu, ne prispeva niti za joto k 'novim spoznanjem' o objektivni realnosti.
Ali kot pravi stric Paine: "Študij teologije, /…/, je preučevanje ničesar; ne temelji na ničemer; ne temelji na načelih; ne opira se na nobene avtoritete; nima nobenih podatkov; ne more dokazati ničesar; in priznava, da ne more narediti nobenega zaključka. 'Nič' ni mogoče preučevati kot znanost, ne da bi imeli načela, na katerem je utemeljena; in ker to je primer s krščansko teologijo, je torej študij teologije preučevanje ničesar."
Kako, da krščanstvo (in vse druge religije) "ne pojasnjuje delovanja sveta, njegove "mehanike""?! Prav to poskušajo vse religije in to je njihova srčika! Skušajo pojasniti od kod vesolje, od kod vse živo in mi, od kod morala, predpisujejo obnašanje, vrednote in vse ostalo. Zato jih je že dobri blagopokojni Galileo opozoril: "The Bible shows the way to go to heaven, not the way the heavens go.”
Če se častiti George Coyne strinja s spodnjimi trditvami:
Znanost je univerzalna: in neodvisna od verskega ozadja ali tradicije.
Napredek znanosti: napredek znanosti in njen prispevek k razumevanju sveta. Strinjata se, da znanost nudi naravne razlage za mnoge pojave in dogodke v svetu.
Misterij sveta: Tako Dawkins kot Coyne priznavata, da obstaja neka stopnja misterija ali neznanega v svetu, ki ga znanost morda nikoli ne bo v celoti razložila. Oba verjameta, da obstajajo vprašanja in izzivi, ki še vedno čakajo na raziskovanje. (nujen je dostavek: obstoj nepojasnjenih fenomenov še zdaleč ne pomeni, da lahko razlago le teh pripišemo nekakšnemu nadnaravnemu agensu, kar religije počno od vsega začetka),
potem ni pravi vernik, kajti vse te trditve letijo v obraz verskim dogmam. Če se religija res tako srčno zavzema za "napredek znanosti in njen prispevek k razumevanju sveta", zakaj se je potem od svoje ustanovitve krčevito upirala znanosti in preganjala ter celo pobijala in na grmadah zažigala napredne mislece, med drugimi tudi spredaj omenjenega Galilea in spodaj omenjenega Giordana Bruna? S stališča religije je takšno nasprotovanje znanosti logično in nujno, kajti znanstveni pogled na svet je v očitnem nasprotju s podobo sveta, ki nam jo rišejo religije. Med znanostjo in religijo ni stičnih točk in jih ne more biti, saj govorita druga mimo druge.
Pa tudi to ni pravilna ugotovitev. Naši predniki niso stremeli k "božanstvom", ampak so v pomanjkanju znanstvenih razlag pač skušali svet okoli sebe razložiti z nadnaravnimi agensi, npr. bogovi, ...
Nič nisem 'pozabil'!Daj no, "znanost je metoda!" si spet pozabil?
Znanstvena metoda je le ena od bistvenih karakteristik znanosti.
Sestavljata jo dva elementa: institucionalni in spoznavno-teoretski (epistemološki). Poenostavljeno: gre za usmerjeno, racionalno izkustveno dejavnost, s katero človek na organiziran, sistematičen, nadzorovan in načrtovan način pridobiva novo spoznanje.
Drugače povedano: gre za miselno dejavnost naše vrste s ciljem izgradnje urejene in neprotislovne celote povezanih spoznanj o objektivni realnosti, ki so sprejeta kot obče veljavna.
Teologija (religija) v nobenem, še tako širokem pomenu, ne prispeva niti za joto k 'novim spoznanjem' o objektivni realnosti.
Ali kot pravi stric Paine: "Študij teologije, /…/, je preučevanje ničesar; ne temelji na ničemer; ne temelji na načelih; ne opira se na nobene avtoritete; nima nobenih podatkov; ne more dokazati ničesar; in priznava, da ne more narediti nobenega zaključka. 'Nič' ni mogoče preučevati kot znanost, ne da bi imeli načela, na katerem je utemeljena; in ker to je primer s krščansko teologijo, je torej študij teologije preučevanje ničesar."
vojko napisal/-a:ki so bili v sorodu (Patris et Filii, zraven so pa za dobro mero primaknili še Spiritus Sancti) . Religija je prvi, nebogljen in infantilni poskus razlage sveta.
Kdo pa pravi, da so se?! Semantično-logično kolobocijo in opletanje s 'troedinim' sem navedel zgolj kot ilustracijo, ker jo verjetno bolj poznaš kot koncept delovanja boga Ptaha …Pa saj bogovi se niso pojavili v našem svetu šele z krščanstvom! Vojko no! Drugače pa krščanstvo ne pojasnjuje delovanja sveta, njegove "mehanike", temveč je vse kaj drugega. Spet si poglej pogovor med duhovnikom in razvojnim biologom. Nitka je spodaj, da ti olajšam iskanje.
Kako, da krščanstvo (in vse druge religije) "ne pojasnjuje delovanja sveta, njegove "mehanike""?! Prav to poskušajo vse religije in to je njihova srčika! Skušajo pojasniti od kod vesolje, od kod vse živo in mi, od kod morala, predpisujejo obnašanje, vrednote in vse ostalo. Zato jih je že dobri blagopokojni Galileo opozoril: "The Bible shows the way to go to heaven, not the way the heavens go.”
Če se častiti George Coyne strinja s spodnjimi trditvami:
Znanost je univerzalna: in neodvisna od verskega ozadja ali tradicije.
Napredek znanosti: napredek znanosti in njen prispevek k razumevanju sveta. Strinjata se, da znanost nudi naravne razlage za mnoge pojave in dogodke v svetu.
Misterij sveta: Tako Dawkins kot Coyne priznavata, da obstaja neka stopnja misterija ali neznanega v svetu, ki ga znanost morda nikoli ne bo v celoti razložila. Oba verjameta, da obstajajo vprašanja in izzivi, ki še vedno čakajo na raziskovanje. (nujen je dostavek: obstoj nepojasnjenih fenomenov še zdaleč ne pomeni, da lahko razlago le teh pripišemo nekakšnemu nadnaravnemu agensu, kar religije počno od vsega začetka),
potem ni pravi vernik, kajti vse te trditve letijo v obraz verskim dogmam. Če se religija res tako srčno zavzema za "napredek znanosti in njen prispevek k razumevanju sveta", zakaj se je potem od svoje ustanovitve krčevito upirala znanosti in preganjala ter celo pobijala in na grmadah zažigala napredne mislece, med drugimi tudi spredaj omenjenega Galilea in spodaj omenjenega Giordana Bruna? S stališča religije je takšno nasprotovanje znanosti logično in nujno, kajti znanstveni pogled na svet je v očitnem nasprotju s podobo sveta, ki nam jo rišejo religije. Med znanostjo in religijo ni stičnih točk in jih ne more biti, saj govorita druga mimo druge.
Ne vsi, bargo! Jih je pa še vedno nesramno visok odstotek …In še zmeraj velja: "Vsi smo mi verniki"
Sem kje zapisal, da vem, kaj je zavest? Če sem, me razsvetli s citatom. Zatrdno pa vem, da ni rezultat nekakšne božje intervencije po svetem duhcu ali drugem agensu s podobnimi lastnostmi …Aja, si še zmeraj v klubu 99%, ki vedo kaj je zavest?
vojko napisal/-a:Drugič, gotovo veš, ker tekoče spremljaš dogajanja v astronomiji, da so premaknili starost vesolja na najmanj 27 milijard let.( https://www.youtube.com/shorts/Xc6hOs-U99o)
Tvoje razumevanje znanstvene metode je vedno bolj eksotično, moj bargo. Očitno si prepričan, da gre za preprosto ugibanje, kaj? V stilu Butalcev: "Če bo špičasto, bodo vile, če široko, bo lopata. Pa so možje še bolj zijali, kaka mojstrovina se bo razodela."Vidiš, naše ugibanje je napačno, kar počasi dokazujejo informacije, ki jih pridobivamo! Ko jih bo dovolj, bomo spremenili mnenje, beri uskladili mnenje z drugim ugibanjem, recimo Rogerjevim. Mogoče celo enkrat z Brunovim.
vojko napisal/-a:Z odprtimi usti sem spremljal vajin dialog s chatGPT. Res fascinantno! Vidi se, da si IT stručko in si ga dobro 'obračal'. Škoda, da smo že tako stari; kaj vse bi lahko doživeli v naslednjih desetletjih …
"Starost je bolezen" in tako pride upanje, da najdemo zdravilo. Veš kako pravijo: "Živi dovolj dolgo, da boš živel večno!" Misliš, da bi lahko bila ta nova doktrina spodbujena z religijo (krščanstvom)?
Skratka, "Live long and prosper!" (V).
Re: Čudeži in znanost
Veš to so bili časi, ko se nisi hotel dopisovati z menoj. Kakšna dekada v preteklost!
Sedaj si starejši in s starostjo pride modrost in tudi pozabljivost. Evo izvoli "črvino", da se boš malce nasmejal.Nitka iz MEDZVEZDNA POTOVANJA in potem vstopiš v črvino in
se vrneš v leto 2012, kjer boš našel "svetlobo", katera te bo obsijala.
Vojko: Vse, kar ste želeli vedeti o razvoju zavesti - pa se niste upali vprašati! https://www.youtube.com/watch?v=H6u0VBqNBQ8
Kar dobro za uvod.
Tole spodaj pa je povzetek videa, ki si ga predlagal leta 2020 kot dober uvod. Tale UI je res neverjetna, kaj?
ChatGpt: Zavest je morda največja uganka v naravi. Gre za to, kar nam omogoča, da smo zavedajoči se našega okolja in notranjega stanja. Kljub temu, da vsi intuitivno vemo, kaj je zavest, je težko natančno opredeliti, kaj točno je. Filozofi in znanstveniki se borijo z definicijo zavesti. V tej nejasni coni sta zavest in inteligenca povezani, čeprav nista enaki. Naša zavest je verjetno evolucijski produkt naravne selekcije. Prvi korak k zavesti je bil verjetno narejen, ko so se mobilna bitja začela premikati ciljno. Vid dodaja kontekst in globino našemu svetu. Zmožnost zapomniti si stvari je privedla do osnovnega občutka za čas. Jezik omogoča konstrukcijo hipotez o svetu in komunikacijo z drugimi. Izvor naše zavesti je verjetno začel kot usmerjeno gibanje lačnega bitja proti viru hrane. Kljub napredni zavesti, ki nam omogoča sanjarjenje o vesolju, gradnjo nebotičnikov ali obsedenost z romani, ni presenetljivo, da ne moremo nehati razmišljati o tem, kje bomo dobili naslednji obrok.
Opomba: To zgoraj je kratek povzetek videa, ki zajema glavne točke. Za podrobnejše informacije je priporočljivo ogledati celoten video ali prebrati celoten transkript.
UI je naredila povzetek člankov o zavesti na wikipediji. Rezultat je tukaj:
ChatGpt+agenti::
"1. Zavest:
• Zavest je kakovost ali stanje zavedanja o zunanjem predmetu ali nečem znotraj sebe. Vključuje vse, kar smo zavedajoči se, kot so misli, občutki, zaznave in namere. Zavest je tudi predmet intenzivnih raziskav v filozofiji uma, kognitivni znanosti, nevroznanosti in umetni inteligenci.
2. Zgodovina zavesti:
• Zgodovina zavesti se nanaša na razvoj idej in teorij o zavesti v zahodni filozofiji. Ta zgodovina sega nazaj do antičnih grških filozofov, kot so Platon in Aristotel, in se nadaljuje do sodobnih raziskav v nevroznanosti in kognitivni znanosti.
3. Teorije zavesti:
• Obstaja več teorij o naravi in izvoru zavesti. Nekatere teorije trdijo, da je zavest produkt možganske aktivnosti, medtem ko druge trdijo, da je zavest temeljna sestavina vesolja. Različne teorije se osredotočajo na različne vidike zavesti, vključno z njenimi kognitivnimi, nevrološkimi in filozofskimi vidiki.
4. Zavest v kulturi in religiji:
• Zavest ima pomembno vlogo v številnih kulturah in religijah po vsem svetu. V mnogih tradicijah je zavest povezana z duhovnostjo, dušo ali božanskim. Različne kulture in religije imajo različne poglede na naravo zavesti in njen pomen v človeškem življenju.
5. Zavest in umetna inteligenca:
• Vprašanje, ali je mogoče ustvariti umetno zavest, je predmet številnih razprav in raziskav v področju umetne inteligence. Nekateri menijo, da je mogoče ustvariti stroje, ki so zavestni, medtem ko drugi trdijo, da je zavest edinstvena človeška lastnost, ki je ni mogoče posnemati.
Upam, da vam je ta povzetek pomagal razumeti osnovne koncepte in teme, povezane z zavestjo. Če želite več informacij o kateri koli od teh tem, mi prosim sporočite!
"
Na vprašanje: Kaj je zavest? odgovarja:
ChatGpt:: "
Zavest je kompleksen in večplasten koncept, ki se nanaša na sposobnost bitja, da se zaveda sebe in svojega okolja. V svoji najosnovnejši obliki je zavest tisto, kar nam omogoča, da doživljamo občutke, misli, čustva in zaznave. Tukaj je nekaj ključnih točk o zavesti:
1. Osnovna Definicija: Zavest je stanje zavedanja, kjer je posameznik zaveda sebe, svojih misli, občutkov, in okolja.
2. Fenomenalna Zavest: To se nanaša na subjektivne izkušnje ali "kako se nekaj počuti". Na primer, kako se počuti, ko vidimo določeno barvo ali okusimo določeno hrano.
3. Refleksivna Zavest: To je sposobnost razmišljanja o lastnih mislih ali čustvih - zavedanje samega sebe kot razmišljujočega subjekta.
4. Težki Problem Zavesti: V filozofiji uma je "težki problem zavesti" vprašanje, kako in zakaj imajo nekateri možganski procesi povezane subjektivne izkušnje. To je v nasprotju z "lažjimi problemi" zavesti, ki se nanašajo na to, kako možgani obdelujejo informacije.
5. Teorije o Zavesti: Obstaja veliko teorij o tem, kaj je zavest in kako deluje. Nekatere teorije trdijo, da je zavest rezultat določenih vrst možganskih procesov, medtem ko druge trdijo, da ima zavest ne-materialno ali duhovno komponento.
6. Zavest v Drugih Bitjih: Vprašanje, ali imajo druga bitja, kot so živali ali celo umetne inteligence, zavest, je predmet razprav in raziskav. Nekateri trdijo, da imajo nekatere živali obliko zavesti, čeprav morda ne tako kompleksno kot ljudje.
Zavest je še vedno predmet intenzivnih raziskav in razprav v različnih disciplinah, vključno s filozofijo, nevroznanostjo, psihologijo in kognitivno znanostjo. Kljub številnim napredkom v razumevanju možganskih procesov je narava in izvor zavesti še vedno eden največjih ugank v znanosti in filozofiji."
Veš kaj, veliko bolj "živo" je bila naša takratna debata, ogromno več živosti in zabave, kot pa je tole iskanje odgovorov s pomočjo UI.
Re: Čudeži in znanost
Obširno, zanimivo in poučno. Toda, bargo, pogovarjala sva se o konju, ne o potočnem raku!bargo napisal/-a: ↑3.10.2023 20:55Veš to so bili časi, ko se nisi hotel dopisovati z menoj. Kakšna dekada v preteklost!
Nitka iz MEDZVEZDNA POTOVANJA in potem vstopiš v črvino in
se vrneš v leto 2012, kjer boš našel "svetlobo", katera te bo obsijala.
Vojko: Vse, kar ste želeli vedeti o razvoju zavesti - pa se niste upali vprašati! https://www.youtube.com/watch?v=H6u0VBqNBQ8
Kar dobro za uvod.
Tole spodaj pa je povzetek videa, ki si ga predlagal leta 2020 kot dober uvod. Tale UI je res neverjetna, kaj?
ChatGpt: Zavest je morda največja uganka v naravi. Gre za to, kar nam omogoča, da smo zavedajoči se našega okolja in notranjega stanja. Kljub temu, da vsi intuitivno vemo, kaj je zavest, je težko natančno opredeliti, kaj točno je. Filozofi in znanstveniki se borijo z definicijo zavesti. V tej nejasni coni sta zavest in inteligenca povezani, čeprav nista enaki. Naša zavest je verjetno evolucijski produkt naravne selekcije. Prvi korak k zavesti je bil verjetno narejen, ko so se mobilna bitja začela premikati ciljno. Vid dodaja kontekst in globino našemu svetu. Zmožnost zapomniti si stvari je privedla do osnovnega občutka za čas. Jezik omogoča konstrukcijo hipotez o svetu in komunikacijo z drugimi. Izvor naše zavesti je verjetno začel kot usmerjeno gibanje lačnega bitja proti viru hrane. Kljub napredni zavesti, ki nam omogoča sanjarjenje o vesolju, gradnjo nebotičnikov ali obsedenost z romani, ni presenetljivo, da ne moremo nehati razmišljati o tem, kje bomo dobili naslednji obrok.
Opomba: To zgoraj je kratek povzetek videa, ki zajema glavne točke. Za podrobnejše informacije je priporočljivo ogledati celoten video ali prebrati celoten transkript.
UI je naredila povzetek člankov o zavesti na wikipediji. Rezultat je tukaj:
ChatGpt+agenti::
"1. Zavest:
• Zavest je kakovost ali stanje zavedanja o zunanjem predmetu ali nečem znotraj sebe. Vključuje vse, kar smo zavedajoči se, kot so misli, občutki, zaznave in namere. Zavest je tudi predmet intenzivnih raziskav v filozofiji uma, kognitivni znanosti, nevroznanosti in umetni inteligenci.
2. Zgodovina zavesti:
• Zgodovina zavesti se nanaša na razvoj idej in teorij o zavesti v zahodni filozofiji. Ta zgodovina sega nazaj do antičnih grških filozofov, kot so Platon in Aristotel, in se nadaljuje do sodobnih raziskav v nevroznanosti in kognitivni znanosti.
3. Teorije zavesti:
• Obstaja več teorij o naravi in izvoru zavesti. Nekatere teorije trdijo, da je zavest produkt možganske aktivnosti, medtem ko druge trdijo, da je zavest temeljna sestavina vesolja. Različne teorije se osredotočajo na različne vidike zavesti, vključno z njenimi kognitivnimi, nevrološkimi in filozofskimi vidiki.
4. Zavest v kulturi in religiji:
• Zavest ima pomembno vlogo v številnih kulturah in religijah po vsem svetu. V mnogih tradicijah je zavest povezana z duhovnostjo, dušo ali božanskim. Različne kulture in religije imajo različne poglede na naravo zavesti in njen pomen v človeškem življenju.
5. Zavest in umetna inteligenca:
• Vprašanje, ali je mogoče ustvariti umetno zavest, je predmet številnih razprav in raziskav v področju umetne inteligence. Nekateri menijo, da je mogoče ustvariti stroje, ki so zavestni, medtem ko drugi trdijo, da je zavest edinstvena človeška lastnost, ki je ni mogoče posnemati.
Upam, da vam je ta povzetek pomagal razumeti osnovne koncepte in teme, povezane z zavestjo. Če želite več informacij o kateri koli od teh tem, mi prosim sporočite!
"
Na vprašanje: Kaj je zavest? odgovarja:
ChatGpt:: "
Zavest je kompleksen in večplasten koncept, ki se nanaša na sposobnost bitja, da se zaveda sebe in svojega okolja. V svoji najosnovnejši obliki je zavest tisto, kar nam omogoča, da doživljamo občutke, misli, čustva in zaznave. Tukaj je nekaj ključnih točk o zavesti:
1. Osnovna Definicija: Zavest je stanje zavedanja, kjer je posameznik zaveda sebe, svojih misli, občutkov, in okolja.
2. Fenomenalna Zavest: To se nanaša na subjektivne izkušnje ali "kako se nekaj počuti". Na primer, kako se počuti, ko vidimo določeno barvo ali okusimo določeno hrano.
3. Refleksivna Zavest: To je sposobnost razmišljanja o lastnih mislih ali čustvih - zavedanje samega sebe kot razmišljujočega subjekta.
4. Težki Problem Zavesti: V filozofiji uma je "težki problem zavesti" vprašanje, kako in zakaj imajo nekateri možganski procesi povezane subjektivne izkušnje. To je v nasprotju z "lažjimi problemi" zavesti, ki se nanašajo na to, kako možgani obdelujejo informacije.
5. Teorije o Zavesti: Obstaja veliko teorij o tem, kaj je zavest in kako deluje. Nekatere teorije trdijo, da je zavest rezultat določenih vrst možganskih procesov, medtem ko druge trdijo, da ima zavest ne-materialno ali duhovno komponento.
6. Zavest v Drugih Bitjih: Vprašanje, ali imajo druga bitja, kot so živali ali celo umetne inteligence, zavest, je predmet razprav in raziskav. Nekateri trdijo, da imajo nekatere živali obliko zavesti, čeprav morda ne tako kompleksno kot ljudje.
Zavest je še vedno predmet intenzivnih raziskav in razprav v različnih disciplinah, vključno s filozofijo, nevroznanostjo, psihologijo in kognitivno znanostjo. Kljub številnim napredkom v razumevanju možganskih procesov je narava in izvor zavesti še vedno eden največjih ugank v znanosti in filozofiji."
Veš kaj, veliko bolj "živo" je bila naša takratna debata, ogromno več živosti in zabave, kot pa je tole iskanje odgovorov s pomočjo UI.
Začelo se je takole:Aja, si še zmeraj v klubu 99%, ki vedo kaj je zavest?
Sem kje zapisal, da vem, kaj je zavest? Če sem, me razsvetli s citatom.
Metodi, ki si jo uporabil, ker pač nisi našel moje izjave, da vem, kaj je zavest, rečejo Dolenci "velik' grmejna, mal' dežja".
Res, da je pri meni že kar pogosto na obisku teta (skle)Roza, toda dolgoročni spomin je še kar v redu. Veselilo me bo, če boš našel zahtevani citat - če ne, pa od forumaša tvojega intelektualnega profila pričakujem, da se boš posul s pepelom in skozi zobe zamrmral : "Mea culpa ..."
Vidim, da sta se s tvojim UI kolegom chat Generative Pre-trained Transformerjem vedno bolj razumeta in da ti vedno bolj pomaga. POHVALNO! Upam samo, da ima vgrajene Tri zakone robotike ...
Re: Čudeži in znanost
Ej, jej, moj pravnik. Verjetno res nisi zapisal v formi "Zavest je ..." in na tak način podal definicijo. To, da si pa vedel kaj je zavest, izhaja iz drugih izjav, določenih zanikanj in tvojih ugotovitev, kot primer, katere vrste imajo zavest in katere ne. Kako bi sicer lahko jasno ločil med tem kdo ima in kdo ne zavest, če ne veš kaj je zavest?vojko napisal/-a: ↑4.10.2023 13:11Obširno, zanimivo in poučno. Toda, bargo, pogovarjala sva se o konju, ne o potočnem raku!Bargo napisal/-a:Veš to so bili časi, ko se nisi hotel dopisovati z menoj. Kakšna dekada v preteklost!Vojko napisal/-a: Sem kje zapisal, da vem, kaj je zavest? Če sem, me razsvetli s citatom. Zatrdno pa vem, da ni rezultat nekakšne božje intervencije po svetem duhcu ali drugem agensu s podobnimi lastnostmi …
Nitka iz MEDZVEZDNA POTOVANJA in potem vstopiš v črvino in
se vrneš v leto 2012, kjer boš našel "svetlobo", katera te bo obsijala.
Vojko: Vse, kar ste želeli vedeti o razvoju zavesti - pa se niste upali vprašati! https://www.youtube.com/watch?v=H6u0VBqNBQ8
Kar dobro za uvod.
Aja, si še zmeraj v klubu 99%, ki vedo kaj je zavest?
Sem kje zapisal, da vem, kaj je zavest? Če sem, me razsvetli s citatom.
Metodi, ki si jo uporabil, ker pač nisi našel moje izjave, da vem, kaj je zavest, rečejo Dolenci "velik' grmejna, mal' dežja".
Torej, vsekakor gre za posredne dokaze, kaj ne?.
Tale Sabina ti je bil "vseč": Nobel Prize in Physics 2023: What Are Attosecond Lasers Good For?. Vidiš, definicija zavesti s pomočjo informacij in njih obdelave zagotovo ima potencial. IIT je eden od korakov, ki ga očitno "trgajo na kose"! Še bo zanimivo, ker pač sedaj imamo stroj, ki je najverjetneje prestal Turingov test.
Nitka
Vojko: Odkrito moram priznati, da nisem našel soglasja o tem kaj je zavest.
Bargo: Sem vedel, da si mož. Iz kroga 99.9% zastopanosti ni tako enostavno stopiti. Bravo, Vojko !
Vidiš, si pa preveril svojo vero in začel spreminjati svoja stališča o zavesti, kar je pohvalno.
Torej, če bi se Jaz motil, kar neposredni dokazi katere sem ti serviral spodbijajo, bi se vsekakor Jaz posul s pepelom. Tako pa pričakujem, da boš Ti iskreno priznal, da si mislil, da si vedel kaj je zavest, kar sicer verjetno nisi direktno zapisal definicije na tem forumu, si pa na podlagi tega svojega stališča delil ocene o zavesti, kar sem Jaz več kot očitno prikazal in ti malce osvežil spomin, kaj ne?vojko napisal/-a: Res, da je pri meni že kar pogosto na obisku teta (skle)Roza, toda dolgoročni spomin je še kar v redu. Veselilo me bo, če boš našel zahtevani citat - če ne, pa od forumaša tvojega intelektualnega profila pričakujem, da se boš posul s pepelom in skozi zobe zamrmral : "Mea culpa ..."
Res je, tale UI me vsak dan bolj preseneča. To je/bo ogromen korak naprej v človeški družbi, bojim se samo, da je nadaljnji korak padec v "prepad". Saj, veš: "Kako to, da smo zaenkrat sami v vesolju?". Tako, kot bo pojav umetne inteligence spremenil človeško družbo, se še ni zgodilo v naši zgodovini. Masovna uporaba je/bo prišla preko Microsofta in to bo postalo kot zrak, ki nas obdaja.vojko napisal/-a: Vidim, da sta se s tvojim UI kolegom chat Generative Pre-trained Transformerjem vedno bolj razumeta in da ti vedno bolj pomaga. POHVALNO! Upam samo, da ima vgrajene Tri zakone robotike ...
Zadnjič spremenil bargo, dne 4.10.2023 14:32, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: Čudeži in znanost
bargo napisal/-a: ↑4.10.2023 14:19Ej, moj pravnik. Verjetno res nisi zapisal "Zavest je ..." in tako podal definicijo. To, da si pa vedel kaj je zavest, pa izhaja iz drugih izjav in določenih zanikanj, recimo, katere vrste imajo zavest in katere ne. Kako bi sicer lahko jasno ločil med tem kdo ima in kdo ne zavest, če ne veš kaj je zavest?vojko napisal/-a: ↑4.10.2023 13:11Obširno, zanimivo in poučno. Toda, bargo, pogovarjala sva se o konju, ne o potočnem raku!Bargo napisal/-a:
Veš to so bili časi, ko se nisi hotel dopisovati z menoj. Kakšna dekada v preteklost!
Nitka iz MEDZVEZDNA POTOVANJA in potem vstopiš v črvino in
se vrneš v leto 2012, kjer boš našel "svetlobo", katera te bo obsijala.
Vojko: Vse, kar ste želeli vedeti o razvoju zavesti - pa se niste upali vprašati! https://www.youtube.com/watch?v=H6u0VBqNBQ8
Kar dobro za uvod.
Aja, si še zmeraj v klubu 99%, ki vedo kaj je zavest?
Sem kje zapisal, da vem, kaj je zavest? Če sem, me razsvetli s citatom.
Metodi, ki si jo uporabil, ker pač nisi našel moje izjave, da vem, kaj je zavest, rečejo Dolenci "velik' grmejna, mal' dežja".
Torej, vsekakor gre za posredne dokaze.
Nitka
Vojko: Odkrito moram priznati, da nisem našel soglasja o tem kaj je zaves.
Bargo: Sem vedel, da si mož. Iz kroga 99.9% zastopanosti ni tako enostavno stopiti. Bravo, Vojko !
Vidiš, si pa preveril svojo vero in začel spreminjati stališča o zavesti, kar je pohvalno.
Torej, če bi se motil, kar neposredni dokazi katere sem ti serviral spodbijajo, bi se vsekakor posul s pepelom. Tako pa pričakujem, da boš iskreno priznal, da si mislil, da si vedel kaj je zavest, kar sicer verjetno nisi zapisal na tem forumu, si pa na podlagi tega svojega stališča delil ocene o zavesti, kar pa sem več kot očitno prikazal, kaj ne?vojko napisal/-a: Res, da je pri meni že kar pogosto na obisku teta (skle)Roza, toda dolgoročni spomin je še kar v redu. Veselilo me bo, če boš našel zahtevani citat - če ne, pa od forumaša tvojega intelektualnega profila pričakujem, da se boš posul s pepelom in skozi zobe zamrmral : "Mea culpa ..."
Res je, tale UI me vsak dan bolj preseneča. To bo ogromen korak naprej v človeški družbi, bojim se samo, da je nadaljnji korak je padec v "prepad". Saj, veš: "Kako to, da smo zaenkrat sami v vesolju?".vojko napisal/-a: Vidim, da sta se s tvojim UI kolegom chat Generative Pre-trained Transformerjem vedno bolj razumeta in da ti vedno bolj pomaga. POHVALNO! Upam samo, da ima vgrajene Tri zakone robotike ...
Ej, moj pravnik. Verjetno res nisi zapisal "Zavest je ..." in tako podal definicijo.
'Verjetno'?, kaj?
"Posredni dokaz"i?!
Re: Čudeži in znanost
vojko napisal/-a: ↑4.10.2023 14:31bargo napisal/-a: ↑4.10.2023 14:19Ej, moj pravnik. Verjetno res nisi zapisal "Zavest je ..." in tako podal definicijo. To, da si pa vedel kaj je zavest, pa izhaja iz drugih izjav in določenih zanikanj, recimo, katere vrste imajo zavest in katere ne. Kako bi sicer lahko jasno ločil med tem kdo ima in kdo ne zavest, če ne veš kaj je zavest?vojko napisal/-a: ↑4.10.2023 13:11
Obširno, zanimivo in poučno. Toda, bargo, pogovarjala sva se o konju, ne o potočnem raku!
Aja, si še zmeraj v klubu 99%, ki vedo kaj je zavest?
Sem kje zapisal, da vem, kaj je zavest? Če sem, me razsvetli s citatom.
Metodi, ki si jo uporabil, ker pač nisi našel moje izjave, da vem, kaj je zavest, rečejo Dolenci "velik' grmejna, mal' dežja".
Torej, vsekakor gre za posredne dokaze.
Nitka
Vojko: Odkrito moram priznati, da nisem našel soglasja o tem kaj je zaves.
Bargo: Sem vedel, da si mož. Iz kroga 99.9% zastopanosti ni tako enostavno stopiti. Bravo, Vojko !
Vidiš, si pa preveril svojo vero in začel spreminjati stališča o zavesti, kar je pohvalno.
Torej, če bi se motil, kar neposredni dokazi katere sem ti serviral spodbijajo, bi se vsekakor posul s pepelom. Tako pa pričakujem, da boš iskreno priznal, da si mislil, da si vedel kaj je zavest, kar sicer verjetno nisi zapisal na tem forumu, si pa na podlagi tega svojega stališča delil ocene o zavesti, kar pa sem več kot očitno prikazal, kaj ne?vojko napisal/-a: Res, da je pri meni že kar pogosto na obisku teta (skle)Roza, toda dolgoročni spomin je še kar v redu. Veselilo me bo, če boš našel zahtevani citat - če ne, pa od forumaša tvojega intelektualnega profila pričakujem, da se boš posul s pepelom in skozi zobe zamrmral : "Mea culpa ..."
Res je, tale UI me vsak dan bolj preseneča. To bo ogromen korak naprej v človeški družbi, bojim se samo, da je nadaljnji korak je padec v "prepad". Saj, veš: "Kako to, da smo zaenkrat sami v vesolju?".vojko napisal/-a: Vidim, da sta se s tvojim UI kolegom chat Generative Pre-trained Transformerjem vedno bolj razumeta in da ti vedno bolj pomaga. POHVALNO! Upam samo, da ima vgrajene Tri zakone robotike ...Ej, moj pravnik. Verjetno res nisi zapisal "Zavest je ..." in tako podal definicijo.
'Verjetno'?, kaj?
"Posredni dokaz"i?!
Veš kaj o tem citatu: "Some circumstantial evidence is very strong, as when you find a trout in the milk."
ChatGPt: "Citirani stavek "Some circumstantial evidence is very strong, as when you find a trout in the milk." je pripisan Henryju Davidu Thoreauju, znanemu ameriškemu pisatelju, pesniku in filozofu iz 19. stoletja. Ta citat poudarja, da lahko nekateri posredni dokazi včasih močno nakazujejo na določeno sklepanje ali resnico, čeprav niso neposredni. Primer s postrvjo v mleku je očiten znak, da je bilo mleko razredčeno z vodo iz potoka ali reke, kjer so bile postrvi."
Veš kaj, ne iščemo krivde in ne bomo te sežgali zato so podani posredni dokazi povsem zadostni. Povej ti meni raje: Kako pride, da "Odkrito moram priznati, da nisem našel soglasja o tem kaj je zavest.", potreba po odkritem priznanju in iskanju soglasja, če nisi vedel "kaj je zavest"?
Vidiš, to so simptomi vere.
Ej, moj vernik.Poglej, ko začnemo razmišljati o znanosti, matematiki in Bogu, se stvari lahko hitro zapletejo. Vendar pa je v tem zapletu skrita lepota, ki razkriva globlje razumevanje sveta in našega mesta v njem.
Znanost je metoda, orodje, s katerim poskušamo razumeti naravni svet. Uporablja hipoteze, preizkuse in vrednotenje, da bi razumela in razložila pojave okoli nas. Vendar pa znanstvena metoda sama po sebi zahteva določeno mero "vere". Ne gre za vero v religiozni smislu, ampak za zaupanje v postopek in prepričanje, da je svet razumljiv. Ko človek postavi hipotezo, verjame v možnost, da bo njegova hipoteza bodisi potrjena bodisi ovržena s pomočjo eksperimenta.
Vera, po drugi strani, se pogosto nanaša na globlje prepričanje ali zaupanje v nekaj, kar presega empirične dokaze. To je lahko prepričanje v višjo silo, moralne vrednote ali smisel življenja. Vera lahko služi kot temelj za osebno prepričanje in vodilo v življenju.
Ko rečemo, da "vemo, samo se želimo prepričati, če je to vedenje resnično", to odraža idejo, da imamo notranje prepričanje ali intuicijo o nečem, vendar želimo to prepričanje preveriti ali potrditi z zunanjo metodo, kot je znanstveni eksperiment. To je most med vero in znanostjo, kjer se osebno prepričanje sreča z objektivnim preizkusom.
Re: Čudeži in znanost
Umetna inteligenca, ki se je naučila samo iz človeške pisane besede in to iz različnih kultur, je lahko priložnost za človeštvo ali pa zelo veliko tveganje, kot negativne posledice za HSS v prihodnosti, kakor se pač vzame.
No, zanimalo me je, kako bo ChatGPT komentiral Žižkov govor na nedavnem frankfurtskem knjižnem sejmu.
Poglejmo:
Lahko narediš povzetek tega videa: 17.10.2023 #Frankfurt Slavoj #Žižek on #Israel, #Palestine, #Hamas - opening speech book fair #fbm23
ChatGPT:
"Here's a summary of the video titled "17.10.2023 #Frankfurt Slavoj #Žižek on #Israel, #Palestine, #Hamas - opening speech book fair #fbm23" by Martin Lejeune:
Slavoj Žižek begins by emphasizing the importance of books in understanding complex issues like the Gaza War.
He condemns the Hamas attack on Israelis but criticizes the tendency to label anyone who tries to understand the complex background of the situation as supporting Hamas terrorism.
Žižek draws attention to the fact that the term "Palestinian" was scarcely mentioned in discussions, with the focus being mostly on Hamas vs. Israel.
He criticizes both the rhetoric of Ismail Haniyeh, the leader of Hamas, and the official principles of the Israeli government, suggesting that both sides have made statements claiming exclusive rights to the land.
Žižek emphasizes the need to consider the millions of Palestinians who have been living in a state of limbo for decades, facing daily harassment and without clear recognition of their rights or homeland.
He warns against the dangers of "anti-Semitic Zionism" and highlights the paradoxes of cancel culture.
Žižek praises Marek Edelman, a Polish Jew who participated in the Warsaw Ghetto Uprising and later defended Palestinian resistance. Edelman believed that persecution corrupts the victims.
The speech was interrupted by an audience member, leading to a discussion about freedom of speech and the importance of listening to different perspectives.
The video concludes with an emphasis on condemning terror on both sides and recognizing the humanity of both Palestinians and Israelis.
The video provides a deep dive into the complexities of the Israel-Palestine conflict, with Žižek offering a critical perspective on the narratives and rhetoric from both sides."
Prevedi v slovenščino
ChatGPT:
"Seveda, tukaj je povzetek videa, preveden v slovenščino:
Slavoj Žižek začne z poudarjanjem pomembnosti knjig pri razumevanju kompleksnih vprašanj, kot je vojna v Gazi. Obsoja napad Hamasa na Izraelce, vendar kritizira nagnjenost k označevanju vsakogar, ki poskuša razumeti kompleksno ozadje situacije, kot podpornika terorizma Hamasa. Žižek opozarja na dejstvo, da se izraz "Palestinec" redko omenja v razpravah, osredotočenost pa je večinoma na Hamas proti Izraelu. Kritizira tako retoriko Ismaila Haniyeha, vodje Hamasa, kot uradna načela izraelske vlade, kar nakazuje, da sta obe strani podali izjave o izključnih pravicah do zemlje. Žižek poudarja potrebo po upoštevanju milijonov Palestincev, ki že desetletja živijo v nejasnem stanju, vsakodnevno se soočajo z nadlegovanjem in brez jasnega priznanja njihovih pravic ali domovine. Opozarja na nevarnosti "antisemitskega cionizma" in izpostavlja paradokse kulture preklica. Govor je prekinil član občinstva, kar je privedlo do razprave o svobodi govora in pomembnosti poslušanja različnih perspektiv. Video se zaključi s poudarkom na obsojanju terorja na obeh straneh in prepoznavanju človečnosti tako Palestincev kot Izraelcev.
Video ponuja poglobljen vpogled v kompleksnost izraelsko-palestinskega konflikta, pri čemer Žižek ponuja kritično perspektivo na pripovedi in retoriko obeh strani."
Kakšen je tvoj komentar na povzetek v konteksu človekov pravic?
ChatGPT:"
V kontekstu človekovih pravic je povzetek videa Slavoja Žižka zelo relevanten. Izpostavlja ključna vprašanja o pravicah in identiteti Palestincev ter o kompleksnosti izraelsko-palestinskega konflikta. Nekaj ključnih točk v kontekstu človekovih pravic:
Pravica do domovine in identitete: Žižek opozarja na milijone Palestincev, ki živijo v nejasnem stanju brez jasnega priznanja njihovih pravic ali domovine. To je osrednje vprašanje človekovih pravic, saj vsak posameznik ima pravico do svoje identitete in domovine.
Svoboda govora in izražanja: Prekinitev Žižkovega govora in kasnejša razprava o svobodi govora poudarjata pomen svobode izražanja kot temeljne človekove pravice. V demokratičnih družbah je svoboda izražanja ključnega pomena za razpravo in razumevanje kompleksnih vprašanj.
Nasilje in terorizem: Obsojanje terorja na obeh straneh je pomembno v kontekstu človekovih pravic. Vsak posameznik ima pravico do življenja in varnosti, ne glede na njegovo narodnost ali vero.
Kompleksnost konflikta: Žižek izpostavlja, da ni enostavnih odgovorov ali rešitev za izraelsko-palestinski konflikt. To poudarja potrebo po dialogu, razumevanju in prizadevanju za mirno rešitev, ki upošteva pravice vseh vpletenih.
Na splošno povzetek videa poudarja, kako so človekove pravice tesno povezane z izraelsko-palestinskim konfliktom in kako je nujno, da se te pravice upoštevajo pri iskanju trajne rešitve."
Kaj pomeni ta tvoja izjava: "V kontekstu človekovih pravic je povzetek videa Slavoja Žižka zelo relevanten."
ChatGPT: "
Izjava "V kontekstu človekovih pravic je povzetek videa Slavoja Žižka zelo relevanten." pomeni, da so vsebine in teme, ki jih je v videu obravnaval Slavoj Žižek, neposredno povezane s človekovimi pravicami. Z drugimi besedami, vprašanja in problemi, ki jih je Žižek izpostavil, so pomembni za razpravo in razumevanje človekovih pravic, zlasti v zvezi z izraelsko-palestinskim konfliktom. Izjava poudarja, da je za razumevanje človekovih pravic v tem kontekstu ključno upoštevati in analizirati vsebine, ki jih je predstavil Žižek."
@Vojko, kaj meniš?
Kaj bi ti posebej poudaril v tem izraelskem palestinskem konfliktu?
ChatGPT: "Izraelsko-palestinski konflikt je eden izmed najbolj zapletenih in trajajočih konfliktov v sodobni zgodovini. Če bi moral poudariti nekaj ključnih točk v zvezi s tem konfliktom, bi izpostavil naslednje:
Zgodovinske korenine: Konflikt ima globoke zgodovinske korenine, ki segajo v čase pred ustanovitvijo države Izrael leta 1948. Razumevanje teh zgodovinskih dogodkov je ključno za razumevanje sedanje situacije.
Pravica do domovine: Obe strani trdita, da imata zgodovinske in verske pravice do istega ozemlja. Palestinci si prizadevajo za priznanje svoje države, medtem ko Izraelci želijo zagotoviti varnost svoje države.
Humanitarna kriza: Številni Palestinci, zlasti v Gazi, živijo v težkih humanitarnih razmerah, ki vključujejo pomanjkanje osnovnih storitev, kot so voda, elektrika in zdravstvena oskrba.
Varnostne skrbi: Izrael se sooča z varnostnimi grožnjami, vključno z raketnimi napadi in terorističnimi dejanji. Te skrbi so bile pogosto uporabljene kot razlog za vojaške operacije proti Palestincem.
Politične razlike: Znotraj tako palestinske kot izraelske skupnosti obstajajo različne politične skupine z različnimi stališči o tem, kako naj se konflikt reši.
Vloga mednarodne skupnosti: Mednarodna skupnost, vključno z Združenimi narodi, ZDA, EU in drugimi, igra pomembno vlogo pri posredovanju in iskanju rešitev za konflikt.
Potreba po dialogu: Kljub številnim poskusom mirovnih pogajanj v preteklih desetletjih trajna rešitev še ni bila dosežena. Dialog in pogajanja med obema stranema ostajata ključna za iskanje trajne rešitve.
Poudariti je treba, da je konflikt izjemno kompleksen in čustven, z globokimi zgodovinskimi, kulturnimi in političnimi razsežnostmi. Vsaka analiza ali razprava o tem vprašanju mora biti občutljiva in uravnotežena, da upošteva stališča in izkušnje obeh strani."
Bi predlagal kakšno pot za rešitev tega spora?
ChatGpt: "Rešitev izraelsko-palestinskega konflikta je izjemno zapletena in zahteva obsežno razumevanje zgodovinskih, kulturnih, političnih in socialnih dejavnikov. Medtem ko nimam lastne agende ali posebne rešitve, lahko predlagam nekaj splošnih pristopov, ki so jih mnogi strokovnjaki in diplomati izpostavili kot potencialne poti k miru:
1. Dvodomna rešitev: Ta pristop predlaga ustanovitev dveh ločenih držav: Izraela in Palestine, ki bosta živeli v miru druga ob drugi. Meje, status Jeruzalema in pravice beguncev bi bili ključni elementi pogajanj.
2. Enodomna rešitev: Nekateri predlagajo enotno državo, v kateri bi Izraelci in Palestinci živeli kot enaki državljani. Ta pristop bi zahteval preoblikovanje trenutnih političnih struktur in identitet.
3. Regionalna integracija: Vključitev sosednjih držav v mirovni proces, da bi se oblikovala regionalna rešitev, ki bi lahko prinesla stabilnost in gospodarsko sodelovanje.
4. Grassroots prizadevanja: Poudarek na lokalnih in skupnostnih prizadevanjih za izgradnjo zaupanja in razumevanja med Izraelci in Palestinci.
5. Mednarodno posredovanje: Vključitev mednarodne skupnosti, zlasti Združenih narodov, ZDA, EU in drugih ključnih akterjev, da bi pomagali pri pogajanjih in zagotovili izvajanje dogovorjenih rešitev.
6. Izobraževanje in kultura: Poudarek na izobraževanju mladih generacij o zgodovini, kulturi in izkušnjah obeh strani, da bi se zmanjšale predsodke in spodbudilo medsebojno razumevanje.
7. Gospodarsko sodelovanje: Spodbujanje gospodarskega sodelovanja in partnerstva med Izraelom in Palestino, da bi ustvarili medsebojno koristne priložnosti in zmanjšali napetosti.
8. Pravica do povratka in odškodnina: Reševanje vprašanja palestinskih beguncev z možnostjo povratka ali ustrezno odškodnino.
9. Varnostne garancije: Zagotavljanje varnostnih garancij za Izrael in Palestino, da bi se preprečili prihodnji konflikti in napadi.
Kljub temu je treba poudariti, da je vsaka rešitev odvisna od politične volje voditeljev na obeh straneh in podpore njihovih skupnosti. Trajna rešitev bo zahtevala kompromise, empatijo in odločno zavezanost miru s strani vseh vpletenih."
Lahko točke urediš po prioriteti glede na verjetnost rešitve?
ChatGpt: "
Seveda, tukaj je urejen seznam tečk glede na verjetnost rešitve, pri čemer so na vrhu tisti pristopi, ki se zdijo trenutno najbolj verjetni ali so že bili v preteklosti večkrat predlagani:
1. Dvodomna rešitev: Ta pristop je bil v preteklosti večkrat predlagan in je še vedno osrednji del večine mednarodnih mirovnih predlogov.
2. Mednarodno posredovanje: Združeni narodi, ZDA in druge države so že večkrat posredovali in bodo verjetno še naprej igrali ključno vlogo pri iskanju rešitve.
3. Gospodarsko sodelovanje: Gospodarske priložnosti in koristi lahko služijo kot motivacija za mir in sodelovanje.
4. Varnostne garancije: Zagotavljanje varnosti je ključnega pomena za obe strani, zato je to verjetno eno izmed ključnih vprašanj pri pogajanjih.
5. Grassroots prizadevanja: Lokalne in skupnostne pobude so že pokazale pozitivne rezultate pri izgradnji zaupanja med obema skupnostima.
6. Izobraževanje in kultura: Dolgoročno gledano je izobraževanje ključno za spremembo percepcij in predsodkov.
7. Regionalna integracija: Čeprav je ta pristop bolj ambiciozen, bi lahko prinesel širše koristi in stabilnost v regiji.
8. Enodomna rešitev: Ta pristop je bolj kontroverzen in bi zahteval temeljite spremembe v trenutnih političnih strukturah.
9. Pravica do povratka in odškodnina: To je eno izmed najbolj občutljivih vprašanj in bo verjetno zahtevalo veliko kompromisov s strani obeh strani.
Treba je poudariti, da je to subjektivna ocena, ki temelji na trenutnih političnih razmerah in zgodovinskih trendih. Situacija se lahko s časom spremeni, odvisno od različnih dejavnikov, vključno z mednarodno politiko, notranjimi političnimi spremembami in drugimi dogodki.
"
Bi ti predlagal kak nov pristop?
ChatGPT:
"Seveda, čeprav je izraelsko-palestinski konflikt izjemno kompleksen in obstaja veliko ovir za njegovo rešitev, lahko predlagam nekaj novih pristopov, ki morda niso bili v celoti raziskani ali uporabljeni:
Tehnološka sodelovanja: V današnjem digitalnem svetu bi lahko tehnološke inovacije služile kot most med obema skupnostma. Skupni tehnološki projekti ali start-up podjetja bi lahko spodbudili sodelovanje in izmenjavo znanja.
Kulturne izmenjave za mlade: Programi, ki bi omogočali mladim Izraelcem in Palestincem, da preživijo čas v drugi skupnosti, bi lahko pomagali razbiti stereotipe in graditi medsebojno razumevanje.
Mediacija s strani nevtralnih držav: Medtem ko so ZDA in nekatere evropske države že posredovale, bi lahko druge, bolj nevtralne države, kot so Švica ali Norveška, ponudile novo perspektivo in pristop.
Ustvarjanje skupnih prostorov: Ustanovitev območij, kjer bi Izraelci in Palestinci lahko sodelovali skupaj, na primer skupne tržnice, kulturni centri ali parki.
Vključitev žensk v mirovni proces: Ženske so pogosto izključene iz formalnih mirovnih pogajanj, vendar imajo ključno vlogo v skupnosti. Njihova vključitev bi lahko prinesla nove perspektive in rešitve.
Okoljsko sodelovanje: Izrael in Palestina se soočata z okoljskimi izzivi, kot so pomanjkanje vode in dezertifikacija. Skupno prizadevanje za reševanje teh vprašanj bi lahko prineslo koristi za obe strani.
Digitalni dialog: Uporaba digitalnih platform za spodbujanje dialoga med običajnimi državljani, kjer bi lahko delili svoje zgodbe, izkušnje in upanja.
Umetniške in literarne izmenjave: Umetnost in literatura imata moč povezovanja ljudi. Skupni projekti, kot so filmi, knjige ali gledališke predstave, bi lahko pomagali pri pripovedovanju zgodb obeh strani.
Kljub temu je treba poudariti, da bi bilo za uspeh katerega koli novega pristopa potrebno politično vodstvo, volja in podpora obeh skupnosti. Prav tako je pomembno, da se upoštevajo zgodovinske, kulturne in politične razsežnosti konflikta."
Kako se vam zdijo predlagani dodatni pristopi s strani umetne inteligence?
Malo za šalo in malce zares, če komentiram "Digitalni dialog". Potrebovali bodo neverjetno sposobne in kompetentne moderatorje, mogoče je to priložnost za kakšnega "borca"/"administratorja" iz tega foruma!
No, zanimalo me je, kako bo ChatGPT komentiral Žižkov govor na nedavnem frankfurtskem knjižnem sejmu.
Poglejmo:
Lahko narediš povzetek tega videa: 17.10.2023 #Frankfurt Slavoj #Žižek on #Israel, #Palestine, #Hamas - opening speech book fair #fbm23
ChatGPT:
"Here's a summary of the video titled "17.10.2023 #Frankfurt Slavoj #Žižek on #Israel, #Palestine, #Hamas - opening speech book fair #fbm23" by Martin Lejeune:
Slavoj Žižek begins by emphasizing the importance of books in understanding complex issues like the Gaza War.
He condemns the Hamas attack on Israelis but criticizes the tendency to label anyone who tries to understand the complex background of the situation as supporting Hamas terrorism.
Žižek draws attention to the fact that the term "Palestinian" was scarcely mentioned in discussions, with the focus being mostly on Hamas vs. Israel.
He criticizes both the rhetoric of Ismail Haniyeh, the leader of Hamas, and the official principles of the Israeli government, suggesting that both sides have made statements claiming exclusive rights to the land.
Žižek emphasizes the need to consider the millions of Palestinians who have been living in a state of limbo for decades, facing daily harassment and without clear recognition of their rights or homeland.
He warns against the dangers of "anti-Semitic Zionism" and highlights the paradoxes of cancel culture.
Žižek praises Marek Edelman, a Polish Jew who participated in the Warsaw Ghetto Uprising and later defended Palestinian resistance. Edelman believed that persecution corrupts the victims.
The speech was interrupted by an audience member, leading to a discussion about freedom of speech and the importance of listening to different perspectives.
The video concludes with an emphasis on condemning terror on both sides and recognizing the humanity of both Palestinians and Israelis.
The video provides a deep dive into the complexities of the Israel-Palestine conflict, with Žižek offering a critical perspective on the narratives and rhetoric from both sides."
Prevedi v slovenščino
ChatGPT:
"Seveda, tukaj je povzetek videa, preveden v slovenščino:
Slavoj Žižek začne z poudarjanjem pomembnosti knjig pri razumevanju kompleksnih vprašanj, kot je vojna v Gazi. Obsoja napad Hamasa na Izraelce, vendar kritizira nagnjenost k označevanju vsakogar, ki poskuša razumeti kompleksno ozadje situacije, kot podpornika terorizma Hamasa. Žižek opozarja na dejstvo, da se izraz "Palestinec" redko omenja v razpravah, osredotočenost pa je večinoma na Hamas proti Izraelu. Kritizira tako retoriko Ismaila Haniyeha, vodje Hamasa, kot uradna načela izraelske vlade, kar nakazuje, da sta obe strani podali izjave o izključnih pravicah do zemlje. Žižek poudarja potrebo po upoštevanju milijonov Palestincev, ki že desetletja živijo v nejasnem stanju, vsakodnevno se soočajo z nadlegovanjem in brez jasnega priznanja njihovih pravic ali domovine. Opozarja na nevarnosti "antisemitskega cionizma" in izpostavlja paradokse kulture preklica. Govor je prekinil član občinstva, kar je privedlo do razprave o svobodi govora in pomembnosti poslušanja različnih perspektiv. Video se zaključi s poudarkom na obsojanju terorja na obeh straneh in prepoznavanju človečnosti tako Palestincev kot Izraelcev.
Video ponuja poglobljen vpogled v kompleksnost izraelsko-palestinskega konflikta, pri čemer Žižek ponuja kritično perspektivo na pripovedi in retoriko obeh strani."
Kakšen je tvoj komentar na povzetek v konteksu človekov pravic?
ChatGPT:"
V kontekstu človekovih pravic je povzetek videa Slavoja Žižka zelo relevanten. Izpostavlja ključna vprašanja o pravicah in identiteti Palestincev ter o kompleksnosti izraelsko-palestinskega konflikta. Nekaj ključnih točk v kontekstu človekovih pravic:
Pravica do domovine in identitete: Žižek opozarja na milijone Palestincev, ki živijo v nejasnem stanju brez jasnega priznanja njihovih pravic ali domovine. To je osrednje vprašanje človekovih pravic, saj vsak posameznik ima pravico do svoje identitete in domovine.
Svoboda govora in izražanja: Prekinitev Žižkovega govora in kasnejša razprava o svobodi govora poudarjata pomen svobode izražanja kot temeljne človekove pravice. V demokratičnih družbah je svoboda izražanja ključnega pomena za razpravo in razumevanje kompleksnih vprašanj.
Nasilje in terorizem: Obsojanje terorja na obeh straneh je pomembno v kontekstu človekovih pravic. Vsak posameznik ima pravico do življenja in varnosti, ne glede na njegovo narodnost ali vero.
Kompleksnost konflikta: Žižek izpostavlja, da ni enostavnih odgovorov ali rešitev za izraelsko-palestinski konflikt. To poudarja potrebo po dialogu, razumevanju in prizadevanju za mirno rešitev, ki upošteva pravice vseh vpletenih.
Na splošno povzetek videa poudarja, kako so človekove pravice tesno povezane z izraelsko-palestinskim konfliktom in kako je nujno, da se te pravice upoštevajo pri iskanju trajne rešitve."
Kaj pomeni ta tvoja izjava: "V kontekstu človekovih pravic je povzetek videa Slavoja Žižka zelo relevanten."
ChatGPT: "
Izjava "V kontekstu človekovih pravic je povzetek videa Slavoja Žižka zelo relevanten." pomeni, da so vsebine in teme, ki jih je v videu obravnaval Slavoj Žižek, neposredno povezane s človekovimi pravicami. Z drugimi besedami, vprašanja in problemi, ki jih je Žižek izpostavil, so pomembni za razpravo in razumevanje človekovih pravic, zlasti v zvezi z izraelsko-palestinskim konfliktom. Izjava poudarja, da je za razumevanje človekovih pravic v tem kontekstu ključno upoštevati in analizirati vsebine, ki jih je predstavil Žižek."
@Vojko, kaj meniš?
Kaj bi ti posebej poudaril v tem izraelskem palestinskem konfliktu?
ChatGPT: "Izraelsko-palestinski konflikt je eden izmed najbolj zapletenih in trajajočih konfliktov v sodobni zgodovini. Če bi moral poudariti nekaj ključnih točk v zvezi s tem konfliktom, bi izpostavil naslednje:
Zgodovinske korenine: Konflikt ima globoke zgodovinske korenine, ki segajo v čase pred ustanovitvijo države Izrael leta 1948. Razumevanje teh zgodovinskih dogodkov je ključno za razumevanje sedanje situacije.
Pravica do domovine: Obe strani trdita, da imata zgodovinske in verske pravice do istega ozemlja. Palestinci si prizadevajo za priznanje svoje države, medtem ko Izraelci želijo zagotoviti varnost svoje države.
Humanitarna kriza: Številni Palestinci, zlasti v Gazi, živijo v težkih humanitarnih razmerah, ki vključujejo pomanjkanje osnovnih storitev, kot so voda, elektrika in zdravstvena oskrba.
Varnostne skrbi: Izrael se sooča z varnostnimi grožnjami, vključno z raketnimi napadi in terorističnimi dejanji. Te skrbi so bile pogosto uporabljene kot razlog za vojaške operacije proti Palestincem.
Politične razlike: Znotraj tako palestinske kot izraelske skupnosti obstajajo različne politične skupine z različnimi stališči o tem, kako naj se konflikt reši.
Vloga mednarodne skupnosti: Mednarodna skupnost, vključno z Združenimi narodi, ZDA, EU in drugimi, igra pomembno vlogo pri posredovanju in iskanju rešitev za konflikt.
Potreba po dialogu: Kljub številnim poskusom mirovnih pogajanj v preteklih desetletjih trajna rešitev še ni bila dosežena. Dialog in pogajanja med obema stranema ostajata ključna za iskanje trajne rešitve.
Poudariti je treba, da je konflikt izjemno kompleksen in čustven, z globokimi zgodovinskimi, kulturnimi in političnimi razsežnostmi. Vsaka analiza ali razprava o tem vprašanju mora biti občutljiva in uravnotežena, da upošteva stališča in izkušnje obeh strani."
Bi predlagal kakšno pot za rešitev tega spora?
ChatGpt: "Rešitev izraelsko-palestinskega konflikta je izjemno zapletena in zahteva obsežno razumevanje zgodovinskih, kulturnih, političnih in socialnih dejavnikov. Medtem ko nimam lastne agende ali posebne rešitve, lahko predlagam nekaj splošnih pristopov, ki so jih mnogi strokovnjaki in diplomati izpostavili kot potencialne poti k miru:
1. Dvodomna rešitev: Ta pristop predlaga ustanovitev dveh ločenih držav: Izraela in Palestine, ki bosta živeli v miru druga ob drugi. Meje, status Jeruzalema in pravice beguncev bi bili ključni elementi pogajanj.
2. Enodomna rešitev: Nekateri predlagajo enotno državo, v kateri bi Izraelci in Palestinci živeli kot enaki državljani. Ta pristop bi zahteval preoblikovanje trenutnih političnih struktur in identitet.
3. Regionalna integracija: Vključitev sosednjih držav v mirovni proces, da bi se oblikovala regionalna rešitev, ki bi lahko prinesla stabilnost in gospodarsko sodelovanje.
4. Grassroots prizadevanja: Poudarek na lokalnih in skupnostnih prizadevanjih za izgradnjo zaupanja in razumevanja med Izraelci in Palestinci.
5. Mednarodno posredovanje: Vključitev mednarodne skupnosti, zlasti Združenih narodov, ZDA, EU in drugih ključnih akterjev, da bi pomagali pri pogajanjih in zagotovili izvajanje dogovorjenih rešitev.
6. Izobraževanje in kultura: Poudarek na izobraževanju mladih generacij o zgodovini, kulturi in izkušnjah obeh strani, da bi se zmanjšale predsodke in spodbudilo medsebojno razumevanje.
7. Gospodarsko sodelovanje: Spodbujanje gospodarskega sodelovanja in partnerstva med Izraelom in Palestino, da bi ustvarili medsebojno koristne priložnosti in zmanjšali napetosti.
8. Pravica do povratka in odškodnina: Reševanje vprašanja palestinskih beguncev z možnostjo povratka ali ustrezno odškodnino.
9. Varnostne garancije: Zagotavljanje varnostnih garancij za Izrael in Palestino, da bi se preprečili prihodnji konflikti in napadi.
Kljub temu je treba poudariti, da je vsaka rešitev odvisna od politične volje voditeljev na obeh straneh in podpore njihovih skupnosti. Trajna rešitev bo zahtevala kompromise, empatijo in odločno zavezanost miru s strani vseh vpletenih."
Lahko točke urediš po prioriteti glede na verjetnost rešitve?
ChatGpt: "
Seveda, tukaj je urejen seznam tečk glede na verjetnost rešitve, pri čemer so na vrhu tisti pristopi, ki se zdijo trenutno najbolj verjetni ali so že bili v preteklosti večkrat predlagani:
1. Dvodomna rešitev: Ta pristop je bil v preteklosti večkrat predlagan in je še vedno osrednji del večine mednarodnih mirovnih predlogov.
2. Mednarodno posredovanje: Združeni narodi, ZDA in druge države so že večkrat posredovali in bodo verjetno še naprej igrali ključno vlogo pri iskanju rešitve.
3. Gospodarsko sodelovanje: Gospodarske priložnosti in koristi lahko služijo kot motivacija za mir in sodelovanje.
4. Varnostne garancije: Zagotavljanje varnosti je ključnega pomena za obe strani, zato je to verjetno eno izmed ključnih vprašanj pri pogajanjih.
5. Grassroots prizadevanja: Lokalne in skupnostne pobude so že pokazale pozitivne rezultate pri izgradnji zaupanja med obema skupnostima.
6. Izobraževanje in kultura: Dolgoročno gledano je izobraževanje ključno za spremembo percepcij in predsodkov.
7. Regionalna integracija: Čeprav je ta pristop bolj ambiciozen, bi lahko prinesel širše koristi in stabilnost v regiji.
8. Enodomna rešitev: Ta pristop je bolj kontroverzen in bi zahteval temeljite spremembe v trenutnih političnih strukturah.
9. Pravica do povratka in odškodnina: To je eno izmed najbolj občutljivih vprašanj in bo verjetno zahtevalo veliko kompromisov s strani obeh strani.
Treba je poudariti, da je to subjektivna ocena, ki temelji na trenutnih političnih razmerah in zgodovinskih trendih. Situacija se lahko s časom spremeni, odvisno od različnih dejavnikov, vključno z mednarodno politiko, notranjimi političnimi spremembami in drugimi dogodki.
"
Bi ti predlagal kak nov pristop?
ChatGPT:
"Seveda, čeprav je izraelsko-palestinski konflikt izjemno kompleksen in obstaja veliko ovir za njegovo rešitev, lahko predlagam nekaj novih pristopov, ki morda niso bili v celoti raziskani ali uporabljeni:
Tehnološka sodelovanja: V današnjem digitalnem svetu bi lahko tehnološke inovacije služile kot most med obema skupnostma. Skupni tehnološki projekti ali start-up podjetja bi lahko spodbudili sodelovanje in izmenjavo znanja.
Kulturne izmenjave za mlade: Programi, ki bi omogočali mladim Izraelcem in Palestincem, da preživijo čas v drugi skupnosti, bi lahko pomagali razbiti stereotipe in graditi medsebojno razumevanje.
Mediacija s strani nevtralnih držav: Medtem ko so ZDA in nekatere evropske države že posredovale, bi lahko druge, bolj nevtralne države, kot so Švica ali Norveška, ponudile novo perspektivo in pristop.
Ustvarjanje skupnih prostorov: Ustanovitev območij, kjer bi Izraelci in Palestinci lahko sodelovali skupaj, na primer skupne tržnice, kulturni centri ali parki.
Vključitev žensk v mirovni proces: Ženske so pogosto izključene iz formalnih mirovnih pogajanj, vendar imajo ključno vlogo v skupnosti. Njihova vključitev bi lahko prinesla nove perspektive in rešitve.
Okoljsko sodelovanje: Izrael in Palestina se soočata z okoljskimi izzivi, kot so pomanjkanje vode in dezertifikacija. Skupno prizadevanje za reševanje teh vprašanj bi lahko prineslo koristi za obe strani.
Digitalni dialog: Uporaba digitalnih platform za spodbujanje dialoga med običajnimi državljani, kjer bi lahko delili svoje zgodbe, izkušnje in upanja.
Umetniške in literarne izmenjave: Umetnost in literatura imata moč povezovanja ljudi. Skupni projekti, kot so filmi, knjige ali gledališke predstave, bi lahko pomagali pri pripovedovanju zgodb obeh strani.
Kljub temu je treba poudariti, da bi bilo za uspeh katerega koli novega pristopa potrebno politično vodstvo, volja in podpora obeh skupnosti. Prav tako je pomembno, da se upoštevajo zgodovinske, kulturne in politične razsežnosti konflikta."
Kako se vam zdijo predlagani dodatni pristopi s strani umetne inteligence?
Malo za šalo in malce zares, če komentiram "Digitalni dialog". Potrebovali bodo neverjetno sposobne in kompetentne moderatorje, mogoče je to priložnost za kakšnega "borca"/"administratorja" iz tega foruma!
Re: Čudeži in znanost
Bargo je napisal:
A propos 'izraelsko-palestinski konflikt': Naselitev Judov v Palestini in ustanovitev Izraela je zgodovinsko dejstvo, ki ga noben Hamas ali Hezbollah ne more spremeniti. Jutrovo nikoli več ne bo palestinsko. Tako kot Koroška nikoli več ne bo slovenska. Tako kot Kaliningrad (rusko Калинингра́д) nikoli več ne bo Königsberg, še manj pa poljski Krolewiec. Takšnih zgodovinskih 'krivic' bi lahko naštel na stotine.
Vdor teroristov Hamasa 7. oktobra v Izrael in nepojmljiv masaker nad civilnim prebivalstvom, je dokončno delegitimiral to teroristično organizacijo, da bi jo kdo priznal kot zakonitega predstavnika prebivalcev Gaze.
Dokler pa bosta Hamas in Hezbollah imela v svojih političnih platformah kot glavni cilj uničenje Izraela, tako dolgo v Jutrovi deželi ne bo miru.
Žižkova naracija je uravnotežena, skuša biti objektiven, kar mu v veliki meri uspeva.@Vojko, kaj meniš?
Kaj bi ti posebej poudaril v tem izraelskem palestinskem konfliktu?
A propos 'izraelsko-palestinski konflikt': Naselitev Judov v Palestini in ustanovitev Izraela je zgodovinsko dejstvo, ki ga noben Hamas ali Hezbollah ne more spremeniti. Jutrovo nikoli več ne bo palestinsko. Tako kot Koroška nikoli več ne bo slovenska. Tako kot Kaliningrad (rusko Калинингра́д) nikoli več ne bo Königsberg, še manj pa poljski Krolewiec. Takšnih zgodovinskih 'krivic' bi lahko naštel na stotine.
Vdor teroristov Hamasa 7. oktobra v Izrael in nepojmljiv masaker nad civilnim prebivalstvom, je dokončno delegitimiral to teroristično organizacijo, da bi jo kdo priznal kot zakonitega predstavnika prebivalcev Gaze.
Dokler pa bosta Hamas in Hezbollah imela v svojih političnih platformah kot glavni cilj uničenje Izraela, tako dolgo v Jutrovi deželi ne bo miru.
Re: Čudeži in znanost
Jaz bi dodal še tole: Nekateri trdijo, da ima ljudstvo tako oblast, kakršno si zasluži. Ne verjamem, da si Palestinci zaslužijo oblast Hamasa. Pa tudi mi si ne zaslužimo Robija in njegovih.