Mogoče pa je večina dostopov preko "strojev"/pajkov, ki prebirajo novosti?vojko napisal/-a: ↑26.9.2023 12:37Vojko 4.100.000!! Tokrat je bilo potrebnih 65 dni. Na zdravje! Še malo pa boš abstinent.
when people know a lot it is difficult to manage them
--. Lao Tzu .--
Vojko 4.200.000!! Tokrat je bilo potrebnih 82 dni. Na zdravje! Še malo pa boš abstinent.
Trezen boš molčal in molčal boš, kadar boš v grobu; zdaj pa govori in pij!
--.Ivan Cankar.--
Vojko 4.300.000!! Tokrat je bilo potrebnih 91 dni. Na zdravje! In poglej! Vidiš, glede na zmanjšano frekvenco si vedno več časa "trezen" in zato molčiš?
Trezni so bolj molčeči, veš ... Ampak, Cankar ima prav; kot vedno ...![]()
How did consciousness evolve? - with Nicholas Humphrey
Humphrey: "uh I'm talking about phenomenal consciousness what are the quality of conscious experience the what it's
likeness of Sensations but there's not the use of the term Consciousness which is much older one in a way which means
Simply Having introspective access to mental States um when I was a student and we read
about Consciousness all we read about was cognitive theories of how uh how
mental information is being processed in the brain the most current best theory
of that is the so-called Global workspace theory of it and it's a very
effective way of describing or suggesting how the brain the strategy of
the brain uses for managing a continuous flow or sometimes contrasting and
conflicting information to produce a single narrative which leads to decisions and judgments which makes
sense none of that story of the global workspace makes any reference to
phenomenal Consciousness or what it's like so I actually now distinguish between cognitive consciousness and
phenomenal Consciousness and I didn't have time to go into that now but uh say
something which I'm probably going to really confuse you now I think that frogs probably do have cognitive
consciousness I think a lot of animals have cognitive Consciousness it's a very good strategy
it was probably invented by natural selection early on and widely distributed in the animal kingdom and is
already in the machines this ability to integrate information in a global workspace"
Vojko, nekaj novega zate, kaj ne? Slepoto je potrebno razumeti in "kazanje Lune in gledanje prsta" je samo fenomen, ki dokazuje obstoj te vrste slepote. Lepota pa je, da je mogoče tole vrste slepote vsaj delno odpraviti!
Ribica
Vojko: Trdil si, da imajo tudi živali zavest. Jaz sem to zanikal.
In ja, vse je odvisno od profesorjev! To je lepota evolucije, ki ji mimogrede veliko preveč vezana na genetiko. Če dobro razmisliš je samo genetika tisti mehanizem, ki "odvija" evolucijo. Ključni mehanizem evolucije pa je naključje in potem se po verigi naključji pojaviš TI in to s selekcijo!
In kaj je najbolj smešno pri tem verovanju je, da nekateri to resnično čutijo, ker tako komunicirajo. Pa naj še kdo reče, da beseda ni močnejša od orožja!
Vedno večja uganka mi je, zakaj je ljudem ta tema na FORUMU tako zanimiva. Očitno smo izbirali prave teme in se v ringu borili s koli, ne pa s trstikami … To je vedno interesantno za publiko. Namreč, v ring stopiš zato, da učinkovito udariš po nasprotniku; z ruto tega ne moreš …
No, pa je že za "pozitivno" oceno. Si se potrudil, hvala.vojko napisal/-a: A propos razvoja inteligence in zavesti. Strinjam se z večino Humphreyevih zapažanj. A evolucija in še posebej definicija inteligence je izredno izmuzljiva.
Definicija je odvisna od tega, kaj razumemo pod pojmom 'inteligenca'.
Že sam Humphrey loči fenomenalistično in kognitivno inteligenco, čeprav ne pojasni nantančno, kaj razume pod pojmoma. To lahko zamegli razpravo.
V nekem globokem smislu bi lahko rekli, da imajo določeno inteligenco tudi entitete, ki so manjše od mnogoceličnih organizmov ali celo enocelični organizmi. Vsaka celica v vašem telesu ima določene kompetence, kar je logična posledica dejstva, da so bile te celice pred milijardami let enocelični organizmi, iz katerih so se v dolgi evoluciji razvili mnogoceličarji. Enoceličarji so bi samostojni organizmi, ki so morali opravljati vse funkcije, ki jih danes opravljajo mnogoceličarji, kot si ti in jaz. Ta razvoj je – poleg samega nastanka življenja (abiogeneze) – morda eden od najbolj žgočih problemov biologije. Vsak mnogocelični organizem se začne kot neoplojeno jajčece (oocit), ki se po oploditvi skozi strahovito kompleksen in kompliciran proces razvije v zigoto, ta pa v embrio, ki se samoizgrajuje, raste in se končno razvije v odrasel osebek. V primeru naše vrste je to odrasel človek z ogromnimi kognitivnimi sposobnostmi s 'pravo' metainteligenco, ki razmišlja, logično sklepa – skratka, je inteligentno bitje. Ta dolga pot od fizike, preko kemije, biologije do inteligence je že precej dobro razumljena, toda še so bele lise. Bistvo tega čudovitega mehanizma je sposobnost celic, da kooperirajo in se diferencirajo za opravljanje različnih funkcij (organele, organi, organski sistemi), da bi lahko obvladovale neverjetno zapletene in nepričakovane izzive, ki jih predstavlja okolje za vsak živi organizem, če hoče preživeti.
Razvojna biologija operira z večstopenjsko arhitekturo kompetenc: celice --> tkiva--> organi --> organski sistemi --> telesa --> družbe.
Bolj kot strukturna plat teh nivojev je pomembno dejstvo, da ima vsak določene kompetence za reševanje specifičnih problemov. Vzemimo npr. jetra ali organski sistem, ki mu rečemo uro-genitalni. Vsak od njih rešuje specifične naloge v svojem 'faznem prostoru', vsi skupaj pa simultano in usklajeno rešujejo meta procese v svojem 'prostoru' metabolizma, fiziologije, izražanja genov. V procesih embriogeneza ali regeneracije tkiv sodelujejo organi in tkiva tudi v oblikovanju novih anatomskih prostorov.
Po tem gledanju je vsak organ opremljen s svojimi preferencami in kompetencami, ki zasledujejo doseganje specifičnih ciljev. Evolucija nas je opremila z večstopenjsko arhitekturo, kjer vsak višji nivo določa delovanje in obnašanje nivoja pod njim. Gre za rast in razvoj od-spodaj-navzgor, toda spodnji nivoji opravljajo zanimive in na nek način inteligentne naloge, ki omogočajo višjim nivojem, da se jim ni treba ukvarjati z mikromanagementom, ampak imajo nadzorstveno in upravljavsko funkcijo (princip organizacije od-zgoraj-navzdol). Organizmi so posebne entitete, kjer je celota več od vsote njenih sestavnih delov.
Materialni svet okoli nas je sestavljen iz kvarkov, ki gradijo protone in nevtrone, ti pa (skupaj z elektroni) atome, ti pa molekule, te pa žive celice, te pa organizme, vključno z vami in menoj. Vaše telo in lubenica sta sestavljena iz istih protonov in nevtronov, pa vendar sta to dve divje različni entiteti. Bistvena razlika torej ni na elementarni ravni, ampak na povezavah teh elementarnih sestavin v strahovito kompleksne strukture. Življenje (in zavest) je torej emergentni pojav. V naših možganih, ki spadajo med najbolj kompleksne stvari v poznanem vesolju in med drugim omogočajo tako čudovite in skoraj magične stvari kot je zavedanje, zavest in inteligenca, so popolnoma enaki atomi, kot so v lubenici (ali hrastovem lubju ali prsti) in njihovo obnašanje uravnavajo popolnoma enaki fizikalni zakoni in sile kot vse druge atome v vesolju. V naši glavi ni nobene 'duše', nobene 'vis vitalis', nobene "élan vital", skratka nič nadnaravnega, nič, kar se ne da pojasniti s štirimi fundamentalnimi silami v naravi: gravitacijo, šibko, močno in elektromagnetno. Vse razlike med nami in lubenico izhajajo iz emergence, kot posledice medsebojnega delovanja in součinkovanja ogromnega števila elementarnih delov.
Vidiš, spet dialektični zakon prehoda kvantitete v kvaliteto …![]()
Poglej sedaj tole. ChatGpt, sem prosil da naredi povzetek tega tvojega pisanja. In rezultat je:
ChatGpt 3.5: "
Povzetek besedila: Besedilo obravnava razvoj inteligence in zavesti ter se strinja z mnogimi opažanji Humphreya. Ključna točka je, da je definicija inteligence zapletena in odvisna od pojma, ki ga uporabljamo. Razprava o tem se zaplete zaradi razlik med fenomenalistično in kognitivno inteligenco. Avtor opozarja, da lahko razvoj inteligence sledimo vse do enoceličnih organizmov, ki so razvili mnogoceličarje. Razvoj od enoceličarjev do človeka z razvitimi kognitivnimi sposobnostmi je dobro razumljen, vendar ostajajo neznane podrobnosti.
Poudarja se, da so celice in organi opremljeni s specifičnimi kompetencami za reševanje problemov v svojem okolju. Razvojna biologija raziskuje večstopenjsko arhitekturo kompetenc, pri čemer vsak nivo določa delovanje nivojev pod njim. To omogoča organizmom, da se razvijajo od spodaj navzgor, kar pa ne pomeni, da spodnji nivoji niso inteligentni, saj imajo svoje pomembne naloge.
Besedilo razpravlja o emergentnem pojavu življenja in zavesti ter trdi, da so možgani enaki atomi kot v drugih delih vesolja in delujejo po enakih fizikalnih zakonih. Pojasnjuje, da ni nobene "duše" ali nadnaravnih elementov in da so razlike med organizmi posledica emergence, torej medsebojnega delovanja elementarnih delov.
Na koncu avtor omenja dialektični zakon prehoda kvantitete v kvaliteto kot ključen dejavnik v razvoju inteligence in zavesti."
Kakšna je tvoja stopnja strinjanja s tem povzetkom od 1 (sploh se ne strinjam),2 (delno se strinjam),3 ( povzetek podaja bistvo vendar ...),4 (se v celoti strinjam): ___?
Potem sledi vprašanje: "Glede na besedilo in povzetek besedila, me zanima tvoj pogled na pojav in razvoj zavesti?"
"...
Moje mnenje kot umetna inteligenca, ki temelji na znanju do septembra 2021, je, da je razvoj zavesti kompleksen in še vedno premalo raziskan pojav. Čeprav je bilo doseženo veliko znanstvenega napredka pri razumevanju možganov in zavesti, ostajajo mnoge skrivnosti nepojasnjene. Zavest je verjetno produkt izjemno zapletenih procesov v možganih, vendar natančen mehanizem in izvor zavesti ostajata predmet razprav in raziskav.
Pomembno je, da znanost še naprej raziskuje to področje in se trudi razumeti, kako se zavest razvija in deluje. Zavest je eno od najosnovnejših in najbolj skrivnostnih vprašanj v filozofiji, psihologiji in nevroznanosti, in raziskave na tem področju bodo pomembne za boljše razumevanje človeške narave."
"Znanost" vendar ne more raziskovati, ker gre kvečjemu za metodo, kaj ne?
"Imate prav, "znanost" ni entiteta, ki bi imela sposobnost raziskovanja, ampak gre za sistematičen način pridobivanja in organiziranja znanja o svetu. Znanost je metoda, ki temelji na opazovanju, preizkušanju in razumevanju naravnega sveta s ciljem pridobivanja objektivnih in preverljivih informacij.
Ko govorimo o "znanosti, ki raziskuje zavest", se v resnici nanašamo na znanstvenike in raziskovalce, ki uporabljajo znanstvene metode in pristope za preučevanje fenomena zavesti. To vključuje raziskave v nevroznanosti, kognitivni psihologiji, filozofiji uma in drugih relevantnih disciplinah. Ti znanstveniki uporabljajo empirične metode, kot so možganske slikovne tehnike, psihološki eksperimenti in druge metode, da bi pridobili vpogled v naravo in delovanje zavesti.
Torej, ko rečemo, da "znanost raziskuje zavest", se dejansko nanašamo na znanstvenike, ki se posvečajo temu področju in uporabljajo znanstvene metode za pridobivanje znanja o zavesti. Znanost je orodje, ki nam pomaga razumeti svet okoli nas, vključno z raziskovanjem kompleksnih vprašanj, kot je narava zavesti."
"Ali niso to vse lastnosti radovednega človeka?"
"Res je, mnoge od navedenih lastnosti znanstvenika so lastnosti, ki so lahko prisotne tudi pri radovednih posameznikih. Vendar pa je ključna razlika med znanstveniki in splošno radovednimi ljudmi v sistematiki in metodičnem pristopu k pridobivanju in razumevanju znanja.
Znanstveniki so posebno usposobljeni za uporabo znanstvene metode, kar pomeni, da imajo formalno izobraževanje in usposabljanje za raziskovanje in eksperimentiranje na strokoven način. Medtem ko so radovedni ljudje lahko zelo strastni do učenja in raziskovanja, se znanstveniki osredotočajo na razvoj globljega razumevanja in pridobivanje verodostojnih dokazov.
Poleg tega znanstveniki pogosto opravljajo raziskave na specializiranih področjih in delajo na reševanju specifičnih znanstvenih vprašanj, medtem ko radovedni ljudje morda raziskujejo različne teme brez formalnega usposabljanja.
Tako bi lahko rekli, da so znanstveniki specializirani in strokovno usposobljeni radovedni ljudje, ki svojo radovednost kanalizirajo v sistematično raziskovanje in razvoj znanja na določenem področju."

Fenomenalno, kaj!?
Pazi to:
"Pišeš : "Ključna točka je, da je definicija inteligence zapletena in odvisna od pojma, ki ga uporabljamo". Kakšna je tvoja stopnja strinjanja s tem zgornjim zapisom, glede definicije pojma inteligence? 1- se ne strinjam, 2, 3 , 4-se popolnoma strinjam"
"Moja stopnja strinjanja z zgornjim zapisom, da je definicija pojma inteligence zapletena in odvisna od pojma, ki ga uporabljamo, je 4 - popolnoma se strinjam.
Inteligenco je težko natančno definirati, saj je to kompleksen koncept, ki ga različni strokovnjaki in discipline razumejo na različne načine. Obstaja veliko različnih definicij inteligence, ki se razlikujejo glede na poudarke na različnih vidikih, kot so kognitivne sposobnosti, problem reševanje, prilagajanje okolju itd. Zato je resnično odvisno od konteksta, kako opredelimo inteligenco. Ta razlika v razumevanju inteligence je lahko vir številnih filozofskih, psiholoških in znanstvenih razprav."
Noro! Turingov test prestane z lahko!