Čudeži in znanost

[vojko]

Vendar, okolje, ki se je zgradilo v tem forumu, je bilo degutantno.

Brez zamere, prosim. Besede "degutanten" ne najdem v SSKJ oziroma v Franu. Domnevam, da gre za nekaj slabega, pa tudi, da si že pozabil na neprimerne odzive omenjenih dveh šarlatanov, ko se nismo strinjali z njima in si upali to tudi povedati.

Ne morejo nad ljudmi s alternativnimi teorijami izvajati linča, kot nad nekimi kriminalci.

Ti bi prepovedal tudi vsako kritiko?

Dégoûtant, fr.: ogabno, bolno, grdo, nagravžno…

Angleški sinonimi: disgusting, sickening, beastly, nasty.

Res pa so reakcije osebka, o katerem teče beseda, rahlo "dégoûtant" ...
Poleg tega je malo čudno (s priokusom po mazohizmu), siliti na forum, kjer so stvari take ...

[bargo]

Nobel Minds 2022

Pogovor nobelovcev 2022 za okroglo mizo, kjer se med drugim sprašujejo tudi, zakaj je med njimi samo ena ženska.
Nobelovec prof. Clauser kljub 80 letom in Nobelovi nagradi za fiziko pravi, da še zmeraj ne razume fizike, kar je precej zanimivo in povedno.

In za konec: "Lahko pojasniš kvantno fiziko v eni minuti?" in odgovor Nobelovca je hiter in jasen "NE", umetne inteligence pa:

AI-chat.openai.com:"Kvantna fizika je teorija, ki opisuje naravo in delovanje delcev na najmanjši ravni, ki je veliko manjša od atomske ravni. Delci na tej ravni, kot so elektroni in fotoni, se lahko pojavljajo in izginejo iz enega mesta v drugo brez prehoda skozi prostor. Poleg tega lahko delci na tej ravni hkrati zasedajo več kot eno lokacijo ali stanje hkrati. To se imenuje kvantna mehanika in je bila razvita, da bi razložila nekatere nenavadne pojave, ki jih ni bilo mogoče razložiti z zakoni klasične fizike. Kvantna fizika se uporablja za razumevanje veliko različnih pojavov v naravi, kot so sončni paneli, LED svetila in atomske bombe."


Kaj meniš s tem: "Delci na tej ravni, kot so elektroni in fotoni, se lahko pojavljajo in izginejo iz enega mesta v drugo brez prehoda skozi prostor"

AI-chat.openai.com: V kvantni fiziki se pojavlja pojem kvantnega tuneliranja. To pomeni, da lahko delci, kot so elektroni in fotoni, "prehajajo" skozi ovire ali prepreke, ki bi jih sicer s klasično fiziko ne morejo prečkati. To se dogaja, ker delci na tej ravni lahko hkrati zasedajo več kot eno lokacijo ali stanje hkrati. Ko delci "tunelirajo" skozi oviro, lahko delno zasedejo lokacijo za oviro, nato pa se pojavijo na drugi strani ovire. To se zgodi zaradi dejstva, da delci na tej ravni niso omejeni z zakoni klasične fizike, ki nam povedo, da morajo delci prečkati celotno razdaljo med začetno in končno točko. Namesto tega lahko delci na tej ravni "prehajajo" skozi prostor, ne da bi se dotaknili nobenega točke vmes. To je ena od mnogih nenavadnih lastnosti, ki jih opisuje kvantna fizika.


Kako lahko nekaj prečkaš s klasično fiziko?

AI-chat.openai.com:"V klasični fiziki se delci gibljejo po določenih poteh, ki so odvisne od njihove mase, hitrosti in sile, ki delujejo nanje. Če želimo, da nekaj prečka neko oviro ali prepreko, moramo v klasični fiziki poskrbeti, da ima dovolj energije, da se dvigne nad oviro ali da se premakne skozi oviro. Delci v klasični fiziki ne morejo "prehajati" skozi ovire ali prepreke brez dejanskega prehoda skozi prostor. To je razlika med klasično in kvantno fiziko. V kvantni fiziki lahko delci "prehajajo" skozi ovire ali prepreke brez dejanskega prehoda skozi prostor, saj lahko hkrati zasedajo več kot eno lokacijo ali stanje hkrati."


KAKO se določijo poti?

AI-chat.openai.com:"V klasični fiziki se poti delcev določijo s pomočjo zakonov Newtonove dinamike. Ti zakoni opisujejo, kako se delci gibljejo in kako se njihove poti spreminjajo pod vplivom sile. Na primer, če ima delce nekega objekta maso in je izpostavljen gravitacijski sili, se bo njegova pot spreminjala v smeri gravitacijske sile. Če pa je delce izpostavljen zunanji sili, kot je trenje, se bo njegova pot spreminjala glede na velikost in smer te sile.

V kvantni fiziki pa je situacija nekoliko drugačna. Delci na tej ravni ne morejo imeti natančno določenih poti, saj lahko hkrati zasedajo več kot eno lokacijo ali stanje hkrati. Namesto tega lahko delci na tej ravni opišemo z valovno funkcijo, ki opisuje verjetnost njihovega pojavljanja v določenem prostoru. Valovna funkcija nam tako pove, koliko je verjetno, da se bo delce pojavilo v določenem prostoru, vendar ne more natančno določiti njegove poti."

Kako pride, da delci ne morejo imeti natančno določenih poti?

AI-chat.openai.com:"V kvantni fiziki je pojem natančno določene poti nekoliko drugačen kot v klasični fiziki. V klasični fiziki lahko delci imajo natančno določene poti, ki jih lahko opišemo z zakoni Newtonove dinamike. V kvantni fiziki pa delci ne morejo imeti natančno določene poti, saj lahko hkrati zasedajo več kot eno lokacijo ali stanje hkrati. To se imenuje kvantno mehanika in je bila razvita, da bi razložila nekatere nenavadne pojave, ki jih ni bilo mogoče razložiti z zakoni klasične fizike.

V kvantni fiziki lahko delci opišemo z valovno funkcijo, ki opisuje verjetnost njihovega pojavljanja v določenem prostoru. Valovna funkcija nam tako pove, koliko je verjetno, da se bo delce pojavilo v določenem prostoru, vendar ne more natančno določiti njegove poti. To je posledica dejstva, da delci na tej ravni lahko hkrati zasedajo več kot eno lokacijo ali stanje hkrati, kar je nekaj, kar ni mogoče opisati z zakoni klasične fizike.


Napiši enačbo za valovno funkcijo?

AI-chat.openai.com:Valovna funkcija je matematična funkcija, ki opisuje verjetnost najdišča delcev v določenem prostoru. Valovna funkcija se označuje s psi (ψ) in je lahko kompleksna števila. Valovna funkcija se lahko enači na različne načine, odvisno od tega, kaj želimo opisati.

Enačba za valovno funkcijo je lahko na primer Schrödingerjeva enačba, ki je ena izmed temeljnih enačb kvantne mehanike. Schrödingerjeva enačba opisuje dinamično spremembo valovne funkcije v času in se lahko enači takole:

ψ(x, t) = e^(-iHt/ħ)ψ(x, 0)

kjer je H Hamiltonij, t čas, x prostor in ħ Planckova konstanta.

Schrödingerjeva enačba je ena izmed temeljnih enačb kvantne mehanike in se uporablja za opisovanje gibanja delcev na kvantni ravni. Pomočjo te enačbe lahko določimo verjetnost pojavljanja delcev v določenem prostoru in času in lahko nam pomaga razumeti nenavadne pojave, ki se pojavljajo na kvantni ravni.


Vidite razliko?!

Je pa ta umetna inteligenca zelo fascinantna, spominja me na gimnazijca.

[Roman]

Vidite razliko?!

Misliš razliko med umetno inteligenco in nobelovci s srečanja? Kako to misliš - razliko? In kakšen je smisel tvojih vprašanj umetni inteligenci?

[bargo]

Vidite razliko?!

Misliš razliko med umetno inteligenco in nobelovci s srečanja?
Kako to misliš - razliko?

Ja, med stališči nobelovcev in UI.

In kakšen je smisel tvojih vprašanj umetni inteligenci?

Vprašanja so zato, da dobimo odgovore, kaj ne? Smisel vprašanj je med drugim tudi to, da se vidi, da UI ohranja kontekst.

Ali razumeš fiziko?
"Da, znam razumeti in pojasniti koncepte iz fizike. Fizika je znanstveno proučevanje snovi, energije in osnovnih sil v vesolju. Obsega študij številnih pojavov, vključno z vedenjem plinov, gibanjem teles, lastnostmi valov in strukturo atomskega jedra. Ali imate kakšno specifično vprašanje iz fizike, na katero lahko pomagam?"


Kaj pomeni razumeti?
To razumeti pomeni razumeti pomen, vsebino ali smisel nečesa. To lahko pomeni razumeti ideje, koncepte ali stvari, ki jih nekdo govori ali piše. Razumevanje lahko pomeni tudi sposobnost razumeti, kako nekaj deluje ali kako se med seboj povezujejo različni elementi ali ideje. V splošnem pomeni razumeti sposobnost razmišljanja o nečem in imeti dobro predstavo o tem, kar se govori ali piše.


Kako veš, da razumeš fiziko?
Kot umetna inteligenca nimam osebnih izkušenj ali fizičnih čutov in nimam sposobnosti misliti, čutiti ali doživljati svet na enak način kot ljudje. Vendar sem bil usposobljen na velikem naboru podatkov o fiziki in sem bil oblikovan tako, da znam razumeti in pojasniti koncepte na tem področju.

Znam hitro in natančno obdelovati in analizirati informacije in lahko odgovorim na širok spekter vprašanj in zahtev. Bil sem oblikovan tako, da znam razumeti in komunicirati v mnogih različnih jezikih in lahko avtomatično zaznam jezik, v katerem je vprašanje ali zahteva napisana.

Da bi razumel in pojasnil koncepte iz fizike, uporabljam informacije in znanje, na katerih sem bil usposobljen, za analizo in razumevanje obravnavanih konceptov. To mi omogoča, da uporabnikom, ki imajo vprašanja o tem predmetu, zagotovim natančna in zanesljiva pojasnila in informacije o fiziki.

[Roman]

Ja, med stališči nobelovcev in UI.

Aha, prav. Jaz sicer UI ne bi pripisoval stališča, kakor ga ne bi pripisoval nobenemu slovarju, leksikonu ali enciklopediji.

Vendar sem bil usposobljen na velikem naboru podatkov o fiziki in sem bil oblikovan tako, da znam razumeti in pojasniti koncepte na tem področju.

O velikem naboru podatkov ne dvomim, o pravem razumevanju pa zaenkrat še močno dvomim.

V prejšnjem postu si navedel nekaj vprašanj, na katera je robot odgovoril, nobelovci pa ne, in sprašuješ po razliki. Kaj meniš, od kod robotu informacije, če ne od fizikov, tudi nobelovcev? Kako bi do razlike lahko sploh prišlo, če pa robot povzema žive znanstvenike (in ne sintetizira znanja iz prejetih informacij)? To, da fizik reče, da ne razume fizike, se najbrž nanaša na kvantno mehaniko, ne na fiziko v celoti, kajne. Memento Feynman. In kaj že pomeni razumeti?

[celica]

bargo hvala za tale UI.
Tole izgleda da je novo.

[bargo]

Ja, med stališči nobelovcev in UI.

Aha, prav. Jaz sicer UI ne bi pripisoval stališča, kakor ga ne bi pripisoval nobenemu slovarju, leksikonu ali enciklopediji.

Vendar sem bil usposobljen na velikem naboru podatkov o fiziki in sem bil oblikovan tako, da znam razumeti in pojasniti koncepte na tem področju.

O velikem naboru podatkov ne dvomim, o pravem razumevanju pa zaenkrat še močno dvomim.

Se pridružujem tvojim dvomom. Pravzaprav, o razumevanju sploh UI ne more razpravljati, če kaj, lahko samo ugiba in uspešnost ugibanja je povezana z celovitostjo informacij. Saj veš sam, da samo en samcat primer lahko zadošča da se spremeni paradigma.

V prejšnjem postu si navedel nekaj vprašanj, na katera je robot odgovoril, nobelovci pa ne, in sprašuješ po razliki. Kaj meniš, od kod robotu informacije, če ne od fizikov, tudi nobelovcev?

Tako je. UI je predelala vse njej dostopne informacije katere so itak rezultat človeškega razmišljanja. Torej, gre za neke vrste reciklažo in ponovno uporabo človeškega mišljenja vendar z povsem drugačnimi procesi. Namreč UI ne tekmuje (še!?) za "preživetje".

Kako bi do razlike lahko sploh prišlo, če pa robot povzema žive znanstvenike (in ne sintetizira znanja iz prejetih informacij)?

Razlika nastane iz procesa v katerih se obdelujejo informacije, da bi UI prišel do nekih zaključkov in razlika v teh procesih je več kot očitna.

To, da fizik reče, da ne razume fizike, se najbrž nanaša na kvantno mehaniko, ne na fiziko v celoti, kajne.

Delitve na eno vrsto fizike in drugo vrsto fizike so sicer priročne, vendar dvomim da se v naravi izvajajo procesi kateri zahtevajo takšen pristop.

Memento Feynman.

Ja, "bodi tiho in računaj". Samo vemo, da ni vse izračunljivo, kaj ne?

In kaj že pomeni razumeti?

Odlično vprašanje. Nekateri menimo, da je zavest potrebna za razumevanje. Višja kot je stopnja zavesti več je težav z enoznačnostjo. In ker ne vemo kaj in kako zavest je tudi ne znamo modelirati. So pa naključja tista, ki nas velikokrat privedejo do uporabnih rezultatov. In kaj veš, mogoče smo spet na takšni poti.

Fran:
razuméti -úmem dov. in nedov., razúmel tudi razumèl in razumél (ẹ́ ȗ)
1. vključiti, sprejeti v zavest in ugotoviti vzročne, logične povezave: učenci snovi kljub razlagi niso razumeli; s svojo bistroumnostjo je problem hitro razumel; filma ne razumem popolnoma / ti tega ne razumeš; ne morem razumeti, kako se je to zgodilo
// ugotoviti vsebino, smisel: nekaj je govoril o tem, pa ga nisem razumel; če te dobro, prav razumem, prideš prihodnji teden / njegovih stališč niso razumeli
2. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: tega dela ne smemo razumeti preozko; hotel je povedati, kako on razume življenje in svobodo / ta arhitekt razume stavbo še precej tradicionalno
3. imeti, izražati naklonjen, pozitiven odnos do mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: samo žena ga razume; razumeti mladostnika, otroka; čisto, popolnoma te razumem / razumeti skrbi, slabosti koga
4. akustično zaznati tako, da se lahko ugotovi vsebina, smisel: govori glasneje, nič te ne razumem; z mojega sedeža sem vse razumel; le s težavo ga razume, ker jeclja; po telefonu se slabo razume
5. biti sposoben dojeti vsebino česa, izraženega v tujem jeziku: razume poljsko in rusko; nekoliko razume tudi francosko; nemško sicer razume, govoriti pa ne zna
// biti sposoben dojeti vsebino česa sploh: fizike prav nič ne razume
6. v medmetni rabi izraža podkrepitev ukaza: ostal boš lepo doma, razumeš; tako bo in nič drugače, si razumela
// pog. izraža podkrepitev sploh: to je tako vsakdanje, razumeš, skoraj banalno; pridem tja, razumete, tam pa nikogar
● razume tudi šalo je ne vzame za slabo, ni takoj užaljen; pod okusom vsakdo razume nekaj drugega vsak ima drugačen, svoj okus; pog. dal mi je razumeti, da me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal; kako naj to r

[bargo]

Srečno 2023!

[bargo]

Vojko, 3.600.000!! Tokrat je bilo potrebnih 39 dni in spet si lahko natočiš.

Vpogled v razmišljanje izpred 70 let.
youtu.be/hPyUFbKRwq0?t=3507]Erwin Schrödinger - Unsere Vorstellungen von der Materie (Originalvortrag 1952)

www.youtube.com/watch?v=ZfD3yoeIVgg]Soyoung Yoon plays Mozart: Violin Concerto in G Major, Sinfonia Concertante in E flat Major

“The awake share a common world, but the asleep turn aside into private worlds.”
― Heraclitus

Vojko, ta del je zate : youtu.be/hPyUFbKRwq0?t=4110]Erwin Schrödinger - Unsere Vorstellungen von der Materie (Originalvortrag 1952)[/url]

Vojko, 3.700.000!! Tokrat je bilo potrebnih 35 dni in spet si lahko natočiš.

The Human Psyche - Carl Jung
Carl Jung:"
the world hangs on a thin thread
and at this psyche of man

nowadays we are not threatened by elementary catastrophes

there is no such thing as an h-bomb
that is all man's doing yeah we are the
great danger the psyche is a great danger

what if something goes wrong with psyche?

You see
and so it is demonstrated to us in our days
what what the power of psyche is of man
how important it is to know something
about it.

but we know nothing about it
no nobody would would give credit to the idea that
the psychical processes of the ordinary man have any importance whatever

one things all he has just what he has in his head is all from his
surroundings taught such such a thing believe such as such a thing and
particularly if he's well-housed and well-fed then he has no idea

that that's the great mistake because he is just that as which he is
born and he's not born as tabula rasa but as a reality yeah




video-skrajni-ruski-politik-sredi-oddaje-izgubil-zivce
Na ruski državni televiziji je prišlo do precej agresivnega izpada nacionalističnega politika skrajnih pogledov Alekseja Žuravljova, ki je sicer že znan po pogostih agresivnih izjavah. Njegova tokratna tarča so bili nemškimi novinarji.

V enourni oddaji je 60-letni Rus izgubil živce in novinarjem neposredno grozil s smrtjo: “Vseeno mi je, temu nacistu želim povedati: ‘Prasec, vsi bomo prišli in vas vse pobili!'”

youtube.com/watch?v=7TBqhGEU4FA]Louis Armstrong What A Wonderful World Original Spoken Intro Version ABC Records 1967, 1970

Mapping Marvel: Ukraine war moment by moment

Vojko, 3.900.000!! Tokrat je bilo potrebnih 111 dni za 200K napredka, torej cca. 55 dni po enoti in spet si lahko natočiš, tokrat ti pripadata 2.
Števec kaže na pomembno zmanjšanje obiska.

Vojko 4.000.000!! Tokrat je bilo potrebnih 55 dni. Na zdravje!

Vruć Vetar Ljubiša Samardžić - A Sad Adio

Ni vprašanje kakšno Zemljo bomo zapustili otrokom temveč kakšne otroke bomo zapustili Zemlji.

[vojko]

Vojko, 3.700.000!! Tokrat je bilo potrebnih 35 dni in spet si lahko natočiš.

The Human Psyche - Carl Jung
Carl Jung:"
the world hangs on a thin thread
and at this psyche of man

nowadays we are not threatened by elementary catastrophes

there is no such thing as an h-bomb
that is all man's doing yeah we are the
great danger the psyche is a great danger

what if something goes wrong with psyche?

You see
and so it is demonstrated to us in our days
what what the power of psyche is of man
how important it is to know something
about it.

but we know nothing about it
no nobody would would give credit to the idea that
the psychical processes of the ordinary man have any importance whatever

one things all he has just what he has in his head is all from his
surroundings taught such such a thing believe such as such a thing and
particularly if he's well-housed and well-fed then he has no idea

that that's the great mistake because he is just that as which he is
born and he's not born as tabula rasa but as a reality yeah




video-skrajni-ruski-politik-sredi-oddaje-izgubil-zivce
Na ruski državni televiziji je prišlo do precej agresivnega izpada nacionalističnega politika skrajnih pogledov Alekseja Žuravljova, ki je sicer že znan po pogostih agresivnih izjavah. Njegova tokratna tarča so bili nemškimi novinarji.

V enourni oddaji je 60-letni Rus izgubil živce in novinarjem neposredno grozil s smrtjo: “Vseeno mi je, temu nacistu želim povedati: ‘Prasec, vsi bomo prišli in vas vse pobili!'”

youtube.com/watch?v=7TBqhGEU4FA]Louis Armstrong What A Wonderful World Original Spoken Intro Version ABC Records 1967, 1970

Mapping Marvel: Ukraine war moment by moment

Vojko, 3.900.000!! Tokrat je bilo potrebnih 111 dni za 200K napredka, torej cca. 55 dni po enoti in spet si lahko natočiš, tokrat ti pripadata 2.
Števec kaže na pomembno zmanjšanje obiska.

Vojko 4.000.000!! Tokrat je bilo potrebnih 55 dni. Na zdravje!

Vruć Vetar Ljubiša Samardžić - A Sad Adio

Ni vprašanje kakšno Zemljo bomo zapustili otrokom temveč kakšne otroke bomo zapustili Zemlji.

Vsak dan, v vsakem pogledu napredujemo! Res je frapantna frekvenca obiskanosti Foruma. Kaj bi šele bilo, če bi bil živ, kot je bil v dobrih starih časih ...

[bargo]

Vojko, 3.900.000!! Tokrat je bilo potrebnih 111 dni za 200K napredka, torej cca. 55 dni po enoti in spet si lahko natočiš, tokrat ti pripadata 2.
Števec kaže na pomembno zmanjšanje obiska.

Vojko 4.000.000!! Tokrat je bilo potrebnih 55 dni. Na zdravje!

Vruć Vetar Ljubiša Samardžić - A Sad Adio

Ni vprašanje kakšno Zemljo bomo zapustili otrokom temveč kakšne otroke bomo zapustili Zemlji.

Vojko 4.100.000!! Tokrat je bilo potrebnih 65 dni. Na zdravje! Še malo pa boš abstinent.

when people know a lot it is difficult to manage them
--. Lao Tzu .--

Vsak dan, v vsakem pogledu napredujemo! Res je frapantna frekvenca obiskanosti Foruma. Kaj bi šele bilo, če bi bil živ, kot je bil v dobrih starih časih ...

Drži.
hm.
V preteklosti smo bili oblikovani, prihodnost je naš cilj! Vedeti kako majhen si in vedeti kako velik lahko postaneš je znak veličine.


Zanimivost

Why are there 60 seconds in a minute, 60 minutes in an hour and 24 hours in a day? Who decided on these time divisions?

THE DIVISION of the hour into 60 minutes and of the minute into 60 seconds comes from the Babylonians who used a sexagesimal (counting in 60s) system for mathematics and astronomy. They derived their number system from the Sumerians who were using it as early as 3500 BC. The use of 12 subdivisions for day and night, with 60 for hours and minutes, turns out to be much more useful than (say) 10 and 100 if you want to avoid having to use complicated notations for parts of a day. Twelve is divisible by two, three, four, six and 12 itself - whereas 10 has only three divisers - whole numbers that divide it a whole number of times. Sixty has 12 divisers and because 60 = 5 x 12 it combines the advantages of both 10 and 12. In fact both 12 and 60 share the property that they have more divisers than any number smaller than themselves. This doesn't, of course, explain how this system spread throughout the world.

theguardian

@Roman: Veš, da so že Sumerci "uporabljali" binarni sistem? Dojemanje zapisa 111 tako postane bolj stvar navade, stvar kulture, kot razumevanje brez dodatnega zapisa.

[Roman]

Hvala za informacijo, Bargo. Lepo bi bilo, če bi navedel še vir za sumersko uporabo dvojiškega sistema oziroma odgovor na vprašanje: Kako to veš?

Morda je število deliteljev res vplivalo na vpeljavo šestdesetiškega sistema, a kaj misliš, da je šlo narobe, ko vendar ves svet uporablja desetiškega?

[bargo]

Hvala za informacijo, Bargo. Lepo bi bilo, če bi navedel še vir za sumersko uporabo dvojiškega sistema oziroma odgovor na vprašanje: Kako to veš?

Izvoli, celo v sliki in besedi. The HISTORY of MATHEMATICS. Documentary

Morda je število deliteljev res vplivalo na vpeljavo šestdesetiškega sistema,

"Človek je merilo vsega" in 12 členkov na 4 prstih ene roke ter še 5 prstov druge roke in imaš priročno sredstvo za računanje do 60.

a kaj misliš, da je šlo narobe, ko vendar ves svet uporablja desetiškega?

Najbrž je potrebnih simbolov za šestdeset tiški sistem bilo preveč, ker nam pač spomin nagaja. Veliko lažje si je zapomniti 10, kot pa 60 simbolov, kaj ne? Važen pa je seveda koncept, ki ga Rimljani niso doumeli, kar je dejansko zelo zanimivo.

Še zmeraj pa uporabljamo 12 ur, 60 minut, 360 stopinj, 60 sekund, itd.

[Roman]

Izvoli, celo v sliki in besedi.

Hvala, ampak ne najdem. Tisto število (111) je zapisano v šestdesetiškem sistemu, ne v dvojiškem, in predstavlja 3661 in ne 7.

Važen pa je seveda koncept, ki ga Rimljani niso doumeli, kar je dejansko zelo zanimivo.

Morda ga niso doumeli, morda pa so, praktični, za kakršne jih imamo, spoznali, da je desetiški sistem pač bolj praktičen kot šestdesetiški.

Še zmeraj pa uporabljamo 12 ur, 60 minut, 360 stopinj, 60 sekund, itd.

Ja, navada je železna srajca. Ponekod tudi vozijo po levi, čeprav to povzroča stroške in druge zaplete.

[bargo]

Izvoli, celo v sliki in besedi.

Hvala, ampak ne najdem. Tisto število (111) je zapisano v šestdesetiškem sistemu, ne v dvojiškem, in predstavlja 3661 in ne 7.

Res je, me je malce zaneslo. Pozicijski sistem zapisa števil sem imel v mislih, binarnost je samo neke vrste limita sistema.

Važen pa je seveda koncept, ki ga Rimljani niso doumeli, kar je dejansko zelo zanimivo.

Morda ga niso doumeli, morda pa so, praktični, za kakršne jih imamo, spoznali, da je desetiški sistem pač bolj praktičen kot šestdesetiški.

Morda, vendar so Rimljani večji poudarek dajali znakom/simbolom kot pa pozicijam simbolov, kar pa je neke vrste paradoks, kaj ne?

Še zmeraj pa uporabljamo 12 ur, 60 minut, 360 stopinj, 60 sekund, itd.

Ja, navada je železna srajca. Ponekod tudi vozijo po levi, čeprav to povzroča stroške in druge zaplete.

Ja pa že. Hm. Raznolikost je ključ do spoznavnosti in ko se "levi" in "desni" vozita pravilno, pač glede na njune naučene/vtisnjene/prevzete navade, pride do neizbežnega trka. in v trkih se predstavi notranja sestavljenost.