Potem pa nas poduči o nasprotnem, ko pa si tako prepričan da imaš trenutno še prav. Povej Roman, kaj te je prepričalo da je tako kot praviš: "ne razlikuješ med verovanjem in verjetjem."? Kako sploh preveriš svoja prepričanja?, Kako si sploh prišel do svojih prepričanj?, ...
Zate Roman: Djordje Balasevic - Boza zvani Pub - (Audio 1982) HD
Fran:
verovánje in vérovanje -a s (ȃ; ẹ́)
1. glagolnik od verovati: arheološki dokazi o verovanju starih ljudstev / verovanje v posmrtno življenje / verovanje v čarovnice, duhove / verovanje v svojo lastno moč / zagotoviti vsakemu svobodo verovanja
2. kar se veruje v zvezi z bogom, nadnaravnimi silami: verovanje obsega tudi človekov odnos do narave, življenja; razvoj verovanja / poganska, totemistična verovanja
// kar se veruje o obstoju česa skrivnostnega, umišljenega: zbirati verovanja in ljudske običaje; verovanje, da rož ni dobro imeti v spalnici, je staro / po ljudskem verovanju je petek nesrečen dan
3. ekspr., navadno s prilastkom skupek kakih naukov, načel, v katera se veruje: ni mogel sprejeti novih estetskih, ideoloških verovanj
Ali ni fizika skupek naukov, načel v katera se veruje ? Še več, celo matematika je takšna! Brez AKSIOMOV ni matematike kot jo poznamo, kaj ne? In seveda brez matematike ni fizike!
verjéti -jámem nedov. in dov., verjêmi verjemíte; verjél; nam. verjét in verjèt (ẹ́ á)
1. biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico: opravičil se je, da je bolan, pa tega niso verjeli; teh govoric ne verjamejo; ne verjame zgodbi o njegovi rešitvi; vse verjame; sam verjame, kar govori
2. biti prepričan o možnosti, obstoju česa domnevanega, predpostavljanega, napovedovanega: tega ni mogoče dokazati, to lahko le verjameš; verjamem to, kar vidim; verjeli so, da je v globini voda / ne verjame v njegovo nedolžnost; sam pri sebi verjame, da so krivi; težko verjamem, da bo še kdaj hodil
// biti prepričan o obstoju, možnosti nastopa, uresničitve zlasti česa zaželenega: verjeti v mir, rešitev; verjeli so, da bodo zmagali
3. biti prepričan o obstoju česa skrivnostnega, umišljenega: verjeli so v čarovnice, duhove / verjeli so, da so nekatera števila nesrečna; verjeti v vraže
4. z dajalnikom biti prepričan o kom, da govori resnico: verjeti pričam; otroku je težko verjeti / tega vam ne verjamem; ničesar, ekspr. niti besedice mu ne verjame; verjamemo vam, da niste mogli / ekspr. verjeti časopisom, poročilu
// biti prepričan o kom, da je njegovo mnenje pravilno: oče jih je opozarjal, pa mu niso verjeli; imel je dosti izkušenj, zato so mu verjeli; verjeti zdravniku / verjeli so njegovi oceni položaja; verjeti teoriji
// biti prepričan o poštenosti, iskrenosti koga: dekle fantu ne verjame več; nič mu ne verjame, vsega je zmožen; ekspr. slepo so verjeli svojim voditeljem / verjeli so njegovim obljubam / ekspr. verjeti komu na besedo
5. v zvezi z v biti prepričan o uspešnosti, učinkovitosti koga ali česa: verjame v svoje otroke; verjeti v umetnika / verjeti v idejo, načrt
6. ekspr., v prislovni rabi izraža podkrepitev trditve: če verjameš ali ne, morja še nisem videl; žal nam je, lahko nam verjamete / verjemite ali ne, odkrili so zaklad
// z odvisnim stavkom izraža presenetljivost povedanega, videnega: človek ne bi verjel, da je kaj takega mogoče; ne more verjeti, da je res; komaj verjamem, da ste to res vi
No, beseda je tvoja in lahko pojasniš razliko med "verovanjem in verjetjem"? Predlagam, da začneš s to razliko verujemo v nas ali verjamemo v nas?
Mi smo HSS, tiste kreature ki so odkrile/razvile matematiko in izrabljamo možnosti/potencial (!) okolja in sicer tako, da kreiramo tehnologijo katera nam olajša bivanje. No vsaj tako menimo!
ChatGpt tole zgornjo ugotovitev interpretira tako:
"Mi smo HSS": Izraz "HSS" se običajno nanaša na "Homo sapiens sapiens", ki je znanstvena oznaka za sodobnega človeka. Ta del povedi torej identificira govorca ali subjekt kot del človeštva.
"tiste kreature ki so odkrile/razvile matematiko": Ta del poudarja, da so ljudje edinstvena bitja v naravi, saj so razvili matematiko. Matematika je temeljno orodje za razumevanje sveta okoli nas, ki omogoča abstraktno razmišljanje, reševanje problemov in napovedovanje naravnih pojavov.
"in izrabljamo možnosti/potencial (!) okolja": Ta del povedi kaže na človekovo sposobnost in prakso izkoriščanja naravnih virov in potenciala okolja za lastne potrebe in cilje. Uporaba izraza "izrabljamo" lahko nosi negativne konotacije, ki se nanašajo na prekomerno ali neodgovorno izkoriščanje naravnih virov, odvisno od konteksta.
"in sicer tako, da kreiramo tehnologijo katera nam olajša bivanje": Ta del poudarja človekovo inovativnost in ustvarjalnost pri razvoju tehnologij. Tehnologija je predstavljena kot orodje, ki človeštvu olajša življenje, izboljša kakovost bivanja in omogoča učinkovitejše upravljanje z izzivi in potrebami vsakdanjega življenja.
Celotna poved torej izraža idejo, da je človeštvo edinstveno zaradi svoje sposobnosti razumevanja in uporabe matematike, izkoriščanja naravnih virov in razvoja tehnologij, ki izboljšujejo naše življenje. Vendar pa lahko izraz "izrabljamo" nakazuje tudi kritičen pogled na način, kako človeštvo upravlja z okoljem in naravnimi viri.
@Vojko, če sedaj ne razumeš kakšnega mojega sporočila iz preteklosti ti pomaga ChatGPT. Odlično je to interpretiral, kaj ne?
ChatGpt pravi tako:
Kakšna je razlika v sporočilu teh dveh povedi: 1. Verujemo v nas. 2. Verjamemo v nas.
ChatGPT:
V slovenščini sta izraza "verujemo v nas" in "verjamemo v nas" zelo podobna in se pogosto uporabljata izmenljivo, vendar lahko med njima obstaja subtilna razlika v poudarku ali kontekstu.
Verujemo v nas: Beseda "verovati" je lahko povezana z globljim, morda celo duhovnim zaupanjem ali vero. Ko rečemo "verujemo v nas", to lahko pomeni, da imamo globoko, trdno vero v sposobnosti, potencial ali uspeh skupine ali nas samih. Ta izraz lahko nosi močnejši čustveni ali duhovni pomen.
Verjamemo v nas: "Verjeti" je lahko bolj splošno in se nanaša na zaupanje ali prepričanje v nekaj ali nekoga. Ko rečemo "verjamemo v nas", to izraža zaupanje v sposobnosti, potencial ali uspeh, vendar je lahko poudarek bolj na racionalnem ali intelektualnem prepričanju kot na globokem čustvenem ali duhovnem zaupanju.
Razlika je lahko zelo subtilna in v veliki meri odvisna od konteksta in osebnih interpretacij. V vsakdanji rabi se ta dva izraza pogosto uporabljata izmenljivo in razlika ni strogo določena.
Ko boš prevzel racionalno razlago moraš seveda upoštevati Gödela, Kurt Gödela. Nenazadnje je matematika edino področje, kjer je dvom najmanjši ali verjetje največje(!), kaj ne? Včasih bi dejali, da je verjetje v dokaze tako blizu 1 kolikor želimo, SAMO NI PA 1! To smo že tudi jemali na tem forumu! Vidiš razliko, Roman?
Prvi teorem o nepopolnosti: Gödelov prvi teorem o nepopolnosti pravi, da v vsakem doslednem formalnem sistemu, ki je dovolj močan, da vključuje osnovno aritmetiko, obstajajo trditve, ki so resnične, vendar jih znotraj tega sistema ni mogoče dokazati. To pomeni, da noben tak sistem ne more biti hkrati popoln (v smislu, da lahko dokaže vse resnične trditve) in dosleden (v smislu, da ne vsebuje protislovij).
Drugi teorem o nepopolnosti: Gödelov drugi teorem o nepopolnosti gre še korak dlje in pravi, da tak sistem ne more dokazati niti svoje lastne doslednosti. To pomeni, da če je sistem dosleden, ne more vsebovati dokaza svoje doslednosti znotraj samega sistema.
Ni me mogoče dokazati! je primer takšne izjave!
Človek bi dejal: "Vera v verjetje!"