Obseden z modeli, praviš da bi bil? Zanimivo opažanje. Obsedenost, "kot bolezensko duševno stanje, pri katerem se človeku pojavlja nadležna misel, predstava, ki se mu zdi nesmiselna, a se je ne more otresti".
No, definicija v SSKJ je malo trda. Saj veš, da pogosto rečemo: "Obseden sem s to žensko!", pa to ni 'nadležna misel, predstava, ki se mu zdi nesmiselna', ampak nam je ob tem gorko pri srcu in smo preplavljeni z oxytocinom …
Spomni se, da je problemi dejal: "Model, ki ga mislijo modeli" in v kontekstu, ki ga predstavljaš pravkar, ko praviš:
Ja, se spomnim.
"Celo za tako efemerne stvari, kot je naša psiha, spomini in zavest, imamo modele.". Vidiš? Verjetno ne.
Zakaj ne? Za vse naštete pojme obstoje v psihologiji in nevropsihologiji modeli, s katerimi skušamo razumeti njihovo delovanje. Sam veš, da smo včasih omagali v debati, kateri model zavesti najbolje odraža objektivno realnost.
Poglej, "bolezensko duševno stanje stanje" kot izjava, je smiselno samo na podlagi nekega modela, kajti brez modela (definicij!) ne vemo niti kaj je eno, niti kaj je drugo in seveda z postavitvijo definiciji ne vemo nič več kot prej. Razlika je samo, da smo se opredelili, s tem ko smo postavili meje.
Neverjetno! Videti je, da ti je končno potegnilo. Eureka! To lajnam že od začetka: "… brez modela (definicij!) ne vemo niti kaj je eno, niti kaj je drugo …"! Še bolj splošno: ne vemo nič.
vojko napisal/-a:Poznaš alternativo?
Alternative ni,
Kratko in jedrnato!
ker pač ne vemo in je izgradnja modelov pač iskanje vedenja.
Kaj pa drugega? Zadnjih cca 200.000 let se pretežno ukvarjamo z "iskanjem védenja".
Na nek način je rezultat evolucije, ki išče poti za trajnejši obstoj, in samo tisto kar obstaja lahko išče vedenje, nenazadnje tudi o tem KAKO obstoj in KAKO obstaja in ČEMU obstoj in ČEMU obstaja.
Kaže, da se ti je končno odprlo!
Ich gratuliere dir!
Če tako
… seveda je!
in ker je vesolje spoznavno,
Fakt!
potem smo "Modeli, ki ga mislijo modeli", kot je dejal problemi. Na nek način sestavljamo modele kot sestavljanko v nek lokalno skladen in lokalno smiseln model.
Tole diši po sofizmu, ki ga uporabljajo filozofi, da bi zmedli sogovornika. Se spomniš, kaj je rekel Feynman o tej metodi?
"We cannot define anything precisely. If we attempt to, we get into that paralysis of thought that comes to philosophers, who sit opposite each other, one saying to the other, "You don't know what you are talking about!". The second one says, "What do you mean by know? What do you mean by talking? What do you mean by you?"
vojko napisal/-a:Materija se kvantitativno ne menja (zakon o ohranitvi mase/energije), kvalitativno pa se nam kaže v skoraj neskončni množici oblik, ne nazadnje tudi v obliki valovanj in polj. Materija je v tem smislu neizčrpna, brezmejna in neskončna.
Neskončno je itak problem, ki ga je zelo težko, če sploh, umestiti v smiselni model.
Drži, to je ena od najbolj težkih predstav kognitivnem procesu. Ali pa kot so npr. višje dimenzije ali pa celo samo predstava elektrona ali kvarka. Naša evolucija nas ni pripravila na takšne abstrakcije.
Predstava na podlagi modela, kaj ne?
Kajpada! Saj v kvantni mehaniki, biologiji in še kakšni vedi, ki se izmika direktnim zaznavam sploh ne gre! Kako boš študentom 'predstavil' atom, elektron, kvark, celični mitohondrij in druga čudesa, če ne z modeli. Spomni se modelov molekul v kemiji!
Spontanost pač ni ponovljiva!
Fakt.
"Naša evolucija", je naš model! Vidiš saj ti gre. In ja, z modelom evolucije ne moreš pojasniti, od kot sposobnost mišljenja, še posebej abstraktnega mišljenja, ali pač?
Seveda lahko! Ravno model evolucije preko mehanizma naključnih mutacij in naravnega izbora pojasni "sposobnost mišljenja, še posebej abstraktnega mišljenja". Če tega ne sprejmeš, ti ostane samo še razsvetlitev po 'svetem duhcu' …
vojko napisal/-a:
Zakon o ohranitvi energije, ki je itak del modela, zapoveduje, da je energija končna, kaj ne?
Nisem prepričan; če je vesolje neskončno, je tudi energija neskončna.
Vesolje vendar nastaja in to pospešeno nastajanje v povezavi da je enkrat nastalo, torej, da ima vesolje svoj začetek, kar pomeni tudi nastanek prostor-časa po našem modelu seveda, pomeni, da ne ne more biti neskončno z neskončno energijo, ker bi že začetek potem vseboval neskončnost.
Mislim, da gre za logično napako v sklepanju. Tudi množica naravnih pozitivnih števil se začne z 0 in je neskončna.
Poenostavljeno, v začetku je bila neskončna energija iz katere je nastalo neskončno vesolje in neskončno vesolje se pospešeno širi.
Bargo, stiskati neskončne količine (maso, energijo, gravitacijo, …) v neko točko v času ali prostoru je skrajno problematično. Saj veš, kaj se zgodi z enačbami, ki hočejo opisati dogajanja v singularnosti, kjer bi naj bila ukrivljenost prostor-časa neskončna.
vojko napisal/-a:
Materija torej ni materija v smislu mase in energije, temveč si preskočil na snov, ki jo obravnavamo. Materija tako postane snov, na nek način znanje o znanju, ki pa ni predmet.
Si specialist, da pogosto stvari pripelješ ad absurdum.
Ja, ko pa TI preskakuješ kontekst!
Kakšen kontekst?
vojko napisal/-a:V tem smislu lahko rečemo, da materija misli samo sebe in se je s pojavom zavesti in inteligence nekako 'presegla' v Marxovem smislu Aufhebung, ker ni več omejena na snovni, stvarni svet. V naših glavah smo zgradili nesnovni multiverz, ki ga sanjamo skoraj vsako noč.
Po modelu, kjer je materija alfa in omega, lahko tako rezoniraš. Samo ne smeš pozabiti, da si "Model, ki ga mislijo modeli"! Model, v kontekstu evolucije, ki je naš model.
Kaj misliš z 'model? Kaj misliš z 'rezonirati'? Kaj misliš s 'pozabiti'? Kaj misliš z 'misliti'? Kaj misliš s 'kontekstom evolucije'? Feynman te pozdravlja …
vojko napisal/-a:To je v bistvu razlika med esenco in eksistenco.
Esenca, kar opredeljuje kaj, da je to, kar je, proti eksistenci, kot materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti, na nek način definicija proti biti. Bit spoznava sebe preko definicij, ali kako?
Skoraj tako. Filozofija (predvsem eksistencialistična, Kierkegaard, Heidegger, Sartre) razume esenco kot bit fuer sich (Sartre seveda uporablja francoski termin pour-soi, eksistenco pa kot an sich (sur-soi). Marx je to distinkcijo uporabil pri proletariatu kot nosilcu razrednega boja. Človek je bitje, ki ga definira produkcijska praxis, torej delo kot smotrna dejavnost.
Postoj!
Stao sam.
Poglej. "Človek je bitje, ki ga definira produkcijska praxis, torej delo kot smotrna dejavnost. " Vidiš?! Verjetno ne. Nek Človek, ki je model, je postavil izhodišče kaj je človek v nekem kontekstu in to iz nekega konteksta v katerem je ta "nek človek" bil.
Feynman se hihita …
Do danes je človek ustvaril robote, ki izvajajo delo namesto človeka.
Bargo moj, 'ustvarjanje robotov' je še vedno človekova smotrna dejavnost. Ustvariti robota je danes isti proces, ki je pred 50.000 leti 'ustvaril' prvo kamnito sekiro: človekova smotrna dejavnost. Z robotizacijo produkcije in njeno avtomatizacijo smo samo skrajšali družbeno potrebni čas za produkcijo uporabnih vrednosti. Da bi imeli več časa za to, da delamo to, kar je generično bistvo naše vrste: ustvarjalno delo, ki ni več nuja, ampak užitek, samopotrjevanje in zabava.
Delo, za katerega je potrebna energija, je danes v družbenem kontekstu nekaj povsem drugega kot je bilo delo družbenem kontekstu pred 100 leti.
Fakt; to ugotovitev bi lahko izrekel kadarkoli v naši zgodovini in bi imel prav.
V ti roboti so se pojavili v družbi, kjer ni prišlo do razrednega boja in revolucije, kaj ne?
Seveda je prišlo! A razrednega boja si ne smeš vedno predstavljati kot boja na barikadah, masovnih stavk in spopadov s policijo. Revolucije, ki so tihe, neslišne, 'žametne', so pogosto bolj učinkovite za spremembo superstrukture in oblik družbene zavesti, kot tam, kjer pokajo puške in teče kri. Na Japonskem, kjer imajo največ robotov
per capita, se je bil razredni boj in odvilo se je kar nekaj revolucij …
vojko napisal/-a:V tem smislu gre razumeti Sartrov pogosto citirani stavek: "Eksistenca je pred esenco", človek mora najprej obstajati, šele nato je mogoče definirati njegovo esenco.
Tako je, ker če človek ne obstaja potem tudi ni modela človeka po človeku! Preprosto.
Preproste reči je najteže dojeti.
vojko napisal/-a:Religije so stvari postavile na glavo in prično z esenco.
Zakaj na glavo?
Ja, zato, ker začenjajo vse skupaj z Idejo, Duhom, skratka z esenco. Šele nato iz prahu (moški) in njegovega rebra (ženska) 'ustvarijo' eksistenco. Morali bi pa seveda začeti nekako takole: "V začetku je človek ustvaril boga …"
Dušo, tudi kot stanje materije, je treba prepoznati in ta je bistvo modela
.
Po kašnem kognitivnem postopku/seriji dokazov pa 'spoznaš dušo'? Da ne bom spet poklical Richieja na pomoč in te začel spraševati: "Kaj si mislil z 'duša'?"
vojko napisal/-a:Človek ima svobodno voljo in lahko izbira.
Tako je, pa ne samo človek.
Kdo pa še,
moliću fino?
vojko napisal/-a:Z izbiro pa izbere človek pravzaprav tudi sebe.
Samo, če prevzame model človeka. In modelov človeka je več in vse modele je kreiral človek in če tako, potem človek ne ve kaj je!?
Ja, imaš prav, nekateri res ne vedo, kaj so: ali tiči ali miši …
vojko napisal/-a:Za Sartra je bit-na-sebi (an sich) polnost, statičnost, vse bivajoče (razen zavesti, nota bene!) in je bit v pravem pomenu besede, druga pa je dinamika, zavest, (bit-zase, fuer sich) zunaj sebe; je vedno zavest o nečem, se pravi da sebe nenehno presega, ker prehaja v svet, k biti-na-sebi.
Se strinjam, rabiš prvega negibnega gibalca in potem gre lažje graditi model.
Spet si se moral zateči k
deus ex machina, bargo moj!
Ta tvoj
primum movens (negibni gibalec) baje ohranja vesolje in nebesa v gibanju ...Beri tole Aristotelovo sholastično telovadbo, ki mu gotovo ni v čast: 'negibni gibalec razmišlja bodisi o sebi bodisi o nečem drugem. Ker je bog po definiciji negiben ali nespremenjen zaradi česar koli drugega, zato ne more misliti na nič drugega kot na sebe.' 'Dokaz', da te kap!
Seveda je 'laže graditi model', če začneš za napačno in nedokazljivo
premiso maior, kajti potem vse sledi iz nje. Ni potrebno nikakršno dokazovanje, nobena znanost, nobeni poskusi. Potrebna je samo slepa vera; ogromno vere in nič zdrave pameti in znanja.
vojko napisal/-a:Današnjim osnovnim oblikam materije (substanca, energija, polja, itd.) se pridružujejo nova: temna materija in temna energija, katerih kvalitativne lastnosti nam še niso poznane.
Lepo, odlično, 5% materije opredeljene na podlagi modela in tistih 95% izkustveno manjkajoče na podlagi modela, ki je naj bila nekaj povsem drugega na podlagi modela, večinoma anti-gravitacijsko in ne interakcijsko z elektro-magnetnim valovanjem.
Tako pravi večina main-stream kozmologov …
Dejanskost ni odvisna od mnenj, kaj šele od strovnih mnenj. Modeli, ti pa so vsekakor odvisni od mnenj.
Ne, tako ne gre. Če naj modeli odražajo objektivno realnost, potem niso odvisni od mnenj. To lahko zelo preprosto preizkusiš doma. Najprej si zamisli vesolje, v katerem tebe ščiti posebna 'božja mast' pred udarom električnega toka. Nato roke namoči v slano vodo, bos stopi na vlažna tla in z obema rokama primi neizolirana konca podaljška, ki si ga prej vtaknil v vtičnico na steni svoje sobe. Če je tvoje življenje odvisno od tega, kakšno mnenje imaš o učinkih 240V toka, boš preizkus preživel. Sicer pa …
vojko napisal/-a:V teku zgodovinskega razvoja človeške civilizacije so imeli ljudje zelo različne predstave o materiji, od antične Grčije do moderne dobe.
Torej predstave in na podlagi teh predstav modeli se kar naprej spreminjajo ali, če želiš dopolnjujejo.
To je glavna karakteristika znanosti, njena veljavna paradigma. Pri religijah stvari spet stojijo na glavi … Kot običajno …
Postoj!
Stao sam!
Razmisli, če nekaj stoji na glavi potem to sploh ni nujno da je napačno, samo rotiraš za 180 stopinj in si uredil neskladnost!
Za nekatere stvari to velja; recimo za kol ali bel list papirja. Za mizo, stol ali pa za religijske predstave o 'stvarjenju' in drugih traparijah pa seveda to ne velja. Hipotezo o kreacionizmu lahko obrneš tudi za 240º, pa bo še vedno napačna.
Problem je drugje, in sicer v modeliranju in namenu modeliranja ter interpretaciji modelov in namenu.
Razloži nam kje ti vidiš 'probleme v modeliranju in namenu modeliranja ter interpretaciji modelov in namenu'!
vojko napisal/-a:V povedanem smislu torej 'izginjajo' le določene kvalitativne lastnosti materije, za katere se je predpostavljalo, da so absolutne (recimo inercija, masa, razsežnost, ipd.).
No, nekaj kar ne obstaja ne more izginiti.
Seveda lahko; samo pomisli na tvojo gorečo ljubezen do tvoje žene …
V dejanskosti ne, lahko v izgine v modelih, kajti tudi ljubezen je samo model, neka predstava, kaj na bi to bilo.
Kot vse drugo, bargo.
In teh modelov ljubezni je najverjetneje več.
Seveda; recimo model starševske ljubezni, ljubezni med zaljubljencema, zakoncema, ljubezni do domovine, do piva ali lepih slik, ipd.
Veš, nekdo, ki ljubi ribe in ženo se bi ga žena morala bati od tistega trenutka naprej, kot je pojedel prvo ribo.
Dobeeeeer!
vojko napisal/-a:
Uvedli smo jih v model in potem izločili iz modela.
Ja, tako napreduje znanost; asimptotično proti Absolutu. To je potovanje proti mavrici. Drugače ne gre.
Ne, tudi tako ne gre. Ti, ki praviš: "Človek si je izmislil Boga", če se prav spomnim, pomeni, da smo si izmislili Absolut proti kateremu si izmišljujemo modele, ki naj bi konvergirali proti neki naši izmišljotini. To je precej nevarno početje, kaj ne?
Hudičevo nevarno. Katero obletnico smo že praznovali 11.9.?
vojko napisal/-a:V 'model sveta' smo njega dni 'uvedli' tudi npr. flogiston, pa eter, pa vis vitalis, ipd., da bi jih 'potem izločili iz modela', ker pač niso ustrezali objektivni realnosti. Eksperimenti so vrhovni in brezprizivni sodnik v konfliktu med našimi modeli in stvarnostjo.
Tako je, modeli, ki nastajajo na podlagi naših čutil se prav tako preverjajo in potrjujejo na podlagi naših čutil.
Fakt. Načelno. Za modele multiverzuma ali 11-dimenzionalnega vesolja ali Calabi-Yau raznoterosti (tako so pač naši prevedli 'Calabi-Yau manyfolds') bi težko rekli, da so "nastali na podlagi naših čutil in se prav tako preverjajo in potrjujejo na podlagi naših čutil", kaj bargo?
Skratka, smo skeptična bitja, ki se zavedajo domišljije.
To je
differentia specifica naše vrste.
Hkrati pa se zavedamo, da smo zmotljivi, nepopolni in zato preverjamo eni druge in s tem naša čutila.
To so vrline večine poštenih in normalnih ljudi.
Ali ni to nek religijski model človeka, ki je v osnovi svoboden in zato tudi neubogljiv?
Ravno nasprotno! "Religijski model človeka, je v osnovi nesvoboden in zato tudi ubogljiv", saj noč in dan trepeta pred svojim nebeškim diktatorjem, ga na kolenih prosi za odpuščanje za nekakšne 'grehe' in mazohistično uživa v pokori, ki mu jo nalaga. Ta suženjsko-mazohistični odnos do svojega krutega tirana tam nekje zgoraj je dosti bolj perverzen kot odnos ubogih par v Severni Koreji do svojega 'ljubljenega vodje' Kim Džong Una. Kimov prijem popusti, ko umreš; v krščanski religiji pa se prava veselica s smrtjo komaj začne!
vojko napisal/-a:Pravzaprav v naravi ni 'elementarnih' objektov.
Kaj pa so objekti?
Vse, kar niso subjekti.
Če si menil, da si se pragmatično rešil iz zagate definicije se motiš, ker si nehote uvedel "mejo", ki pa je sploh ne boš znal definirati!
Mimogrede, trojica (nekaj, ne nekaj, meja)!
Niti ni potrebno. Kot je dejal njega dni Laplace:
"Je n'ai pas eu besoin de cette hypothèse". Tudi meja med mikro svetom, kjer vladajo zakoni kvantne mehanike in makro svetom, kjer kraljujeta Newton in Einstein, ni določljiva, pa kar dobro shajamo.
vojko napisal/-a:
Je beseda objekt?
Je, če se dogovoriva o semantiki. Spet variacija na temo pipe in njene slike.
Midva se lahko dogovoriva karkoli, samo nima teže, ker sva oba smrtnika in bodo najini dogovori šli v pozabo razen, če bi najine dogovore, kar je model, sprejelo vso človeštvo.
To zadnje je zeloooooooooo malo verjetno.
vojko napisal/-a:
Je črka elementarni element abecede? Ali je to črta? Mogoče točka? Ali?
Vse to v nekem relativnem pomenu in odvisno od definicije termina 'element'. Stvar modelov in konsenza.
Relativno implicitno vsebuje primerjavo in kakor hitro je v igri primerjava se postavi vprašanje namena, kaj ne?
Po moje ni nujno.
Kaj pa je fizični objekt?
Vse, kar ni metafizični.
Ponoviva. Če si menil, da si se pragmatično rešil iz zagate definicij se motiš, ker si nehote uvedel "mejo", ki pa je sploh ne boš znal definirati!
Glej prejšnji odgovor!
vojko napisal/-a:
Je črna luknja fizični objekt glede na to, da so informacije proporcionalne s površino sfere?
V vsakem primeru je ČL fizični objekt.
Po modelu. Mogoče obstaja model, kjer pa to ni.
Ja, saj so jo slikali! Če imaš v roki sliko svoje žene, boš pa ja verjel, da v resnici obstaja, a ne? Tudi, če gledaš mavrico po nevihti, ne boš rekel, da gledaš njen 'model'.
vojko napisal/-a:Vzemimo kvark! Takoj po njihovem odkritju so menili, da gre za zelo 'elementaren' delec, brez notranje strukture in drugih kvalitativnih posebnosti. Danes vemo, da so razdeljeni na 'družine', da imajo tretjinski barionski naboj, različne mase, da imajo spin (šibki izospin: levosučni, desnosučni, šibki hipernaboj: levosučni, desnosučni), leptonsko število, čudnost, čar, dno in vrh, da imajo barvni naboj, okus, itd. Prav mogoče je, da je katera od teh zelo specifičnih lastnosti manifestacija kakšnega neznanega procesa, ki bo reflektiral še bolj fundamentalni nivo materije.
Vidiš, tako je to, če razbijaš celoto na dele, potem pač dobiš smo kar lahko dobiš.
Tako je. Saj si razstavljal očetove ure, a ne?
Sem. Samo za tem razstavljanjem je sledilo sestavljanje z preverbo ali ura še deluje.
Saj smo tudi mi potem iz kvarkov sestavili protone in nevtrone, nato pa atome, molekule, kamne, hiše, … Po 'preverbi' smo tudi ugotovili, da stvari še delujejo.
Ko začneš razstavljati živo bitje, že naprej veš, da ga ne bo mogoče več sestaviti.
Nekoč bo to možno. Začenši z virusi. Zelo blizu smo temu cilju.
Še dobro, da ga lahko danes informacijsko analiziraš (npr. magnetna resonanca na podlagi modelov!), torej ga razstaviš brez da bi ga dejansko razstavil.
Ja, pri ljudeh je to zelo uporabno …
vojko napisal/-a:To je bistvo asimptotičnega spoznavanja objektivne realnosti, ki ima očitno hierarhično strukturo.
Opa, torej praviš da naši modeli konvergirajo k "objektivni realnosti"?
Če so ustrezni, če jo torej bolj ali manj verno odražajo. 'Modeli' boga ali angela recimo ne konvergirajo k "objektivni realnosti", ampak divergirajo stran od nje …
Postoj!
Stao sam!
Model "Boga" je vendar model Absoluta, ki je asimptota tvojim modelom!
Tako je, le da je to model, ki ne predstavlja nič.
Sprva smo mislili Absolut, nepredstavljivo "veliko" in potem smo mislili nepredstavljivo majhno in prišli do Planckove razdalje, ki nam še omogoča preverjanje našim misli oz. modelov. Pazi sedaj, vse te misli in modeli, niso nič drugega kot procesiranje informacij in rezultati, ki so modeli, so informacijski modeli!
Zakaj bi enostavno, če lahko povemo komplicirano …
vojko napisal/-a:
Mogoče, vendar je mogoče tudi, da gre za lokalni vrh. Torej, prideš na Triglav brez da bi sploh vedel, da obstaja Himalaja.
Zelo dobra in ustrezna primerjava z našim kognitivnim procesom!
Objektivna realnost vendar ne obstaja.
Opa! Kdo pa potem piše te poste in s čim? Smo malo zašli v solipsizem?
Človek, ki je model in uporablja modele za premikanje materije, torej, tudi ti bi dejal: "Materija premika materijo preko in s pomočjo informacij", kaj ne?
Ne, človek ni model. Človek je živo bitje, za opis katerega pa uporabljamo modele. Modeli ne morejo premikati nič, kaj šele 'materije'!
vojko napisal/-a:
Prostor se krči/razteza, čas teče različno, skratka oder je postal "morje" v katerega je padel čas in v tem "morju" je zaznano gravitacijsko valovanje. "Morje" se torej razteza!!!? Kam?
Na vse strani; Prostor se generira zaradi repulzivne sile temne energije. Izven prostora ni nič. Širjenje vesolja ni eksplozija bombe v Prostoru.
Ja tako nekako. Sedaj pa sledeč miselni eksperiment. Predstavljal si, da je nekje na robu vesolja
Kaj si mislil z 'robom vesolja'? Richie ti maha …
prišlo do gravitacijskega valovanja, kar pomeni nihanje prostora. Verjetno potem na robu prostor nastane in izgine na podlagi raztezanja in krčenja, kaj ne?
Ne. Zunaj prostor-časa ni nič, bargo. 'Rob vesolja' je slabo definiran pojem. Kot dogodkovni horizont ČL.
Glede na podano definicijo niso, ne glede na to kar ti in ostali pišejo.
Samo še eno od (po moje napačnih) mnenj.
Aha, vidiš mnenja so na podlagi modelov, notranjih modelov, ki jih človek prevzame. Plastičnost možganov in svobodna volja.
Bargo, n-tič: obstajajo dobri in zanič modeli. Zanič modeli (recimo model flogistona, 'štirih elementov', ploščate Zemlje, raznih nadnaravnih bitij, ipd.) ne modelirajo nobenih objektivnih, realnih entitet.
vojko napisal/-a:Informacije res 'niso materija', je pa ena od njenih lastnosti/sposobnosti/zmožnosti, da jih prenašajo.
Verjetno si se zapisal, kar ne morem verjeti, da bi dejal, da informacije prenašajo materijo?! Verjetno gre brati, da materija prenaša informacije, kaj ne? Drugače pa, pazi sedaj, "Idi v klet in prinesi dobro kapljico?". Razmisli.
Seveda je bilo mišljeno 'da materija prenaša informacije'; zato brez materije/energije ni informacij in zato velja Bekensteinova limita.
Ah, zgrešil si poanto. Informacije, ki so nematerialne povzročijo gibanje, če bi le sledil preprostim navodilom.
Le kako bo nematerialna informacija povzročila gibanje?! S sanjami ne moreš premikati nič. Tudi z zaklinjanjem ne moreš odpraviti epilepsije, s priprošnjami za dež pa ne dežja. Ko ti avto obstoji sredi ceste, mu lahko pošiljaš ne vem kakšne nematerialne informacije, pa se ne bo premaknil. Časi Urija Gellerja so minili ...
No, mogoče je tudi, da nimaš kleti ali pa v kleti ni dobre kapljice. To, da ne bi prinesel, zaradi svobodne volje, ne verjamem!
Nimam kleti, imam pa kar nekaj zaloge v hladilniku.
vojko napisal/-a:Če ne bi bilo tako, ne bi veljala Bekensteinova zgornja meja termodinamične entropije, ki jo lahko stlačimo znotraj danega končnega območja prostora, ki ima končno količino energije. Če hočemo stlačiti še več informacij, se prostor sesede v črno luknjo. Če informacije ne bi imele nobene mase/energije (in bi bile 'iz takšne snovi kot so sanje'), bi jih lahko v omejen prostor stlačili neskončno mnogo. Drži?
Informacije že! Kaj je že informacija? Informacija je zaznana sprememba in če tako bo verjetno v okvirju naših model veljalo to, kar je dognal Bekenstein, ker je to pač posledica modela! Da ne bo pomote, je seveda to dognanje bilo presenečenje, in ne glede na to "", saj lahko iz končno informacij dobiš neskončen proces!! In proces je na nek način "gibanje", kaj ne?
Vse drugo je prav, le to ne, da so 'informacije še zmeraj iz takšne snovi kot so sanje'. V tvoji glavi ne moreš sanjati neskončno sanj. Prej se boš sesedel v črno luknjo …
Ne, končnost materije, ne pomeni tudi končnost informacij.
Ti dve kategoriji sta kot siamska dvojčka: brez ene ni druge.
vojko napisal/-a:Upam, da smo dokončno razgnali meglo okoli materije/energije in mase.
Upanje je prazno, bi dejal Roman,
Bova videla, kaj bo dejal …
ker, če se pogovarjamo o modelih potem, kot smo videli, je to stvar definicij, kako pa je v dejanskosti žal ne vemo.
Vemo, vemo, z asimptotično vernostjo. Stvari namreč delujejo. Dokaz imaš pod prsti, ko pišeš odgovor …
Ja, to že, samo to še ne pomeni, da bodo delovale tudi vse interpolacije iz teh modelov. Spomni se na Merkur in rojstvo novega modela.
Vsak dober model velja v svojem režimu. Newtona nismo zavrgli, izboljšali smo ga. A za raketno tehniko ne uporabljamo STR.
vojko napisal/-a:
Če bi "torto" razstavili na drug način bi mogoče prišli do drugačnih rezultatov in bi ugotovili, da je enostavno sestavljena iz homogenih plasti.
Najprej mi enoznačno definiraj "homogene plasti"!
Povej, si že videl koga rezati torto na horizontalen način?
Ne. Si ti že kdaj spravljal zobno pasto nazaj v tubo?
Vidiš, stvar navade, EvoLucija dragi moj.
Drži. Pozdravi Lucijo!
Bom.
Dobro.