vojko napisal/-a: ↑
Ja, zato, ker je "bog iz Stare zaveze gotovo najbolj neprijeten značaj v celotnem leposlovju: ljubosumen in ponosen na to; malenkosten, nepravičen, z nadzorom obsedeni manijak; maščevalen, krvoželjen etnični čistilec; ženomrzen, homofoben, rasističen, detomorilski, genocidni, filicidalen (tak, ki ščuva k umoru sina/hčere; nisem našel ustreznega slovenskega izraza), razširjevalec nalezljivih bolezni (pestilential), megalomanski, sadomazohističen, kapriciozno zloben nasilnež." (Dawkins o bogu iz biblije).
No, ne poznam teh zapisov.
Ja, sem opazil. To je zelo znan in pogosto citiran odlomek.
Dawkins je pristranski in zato pač ni merodajen.
Dlje od resnice ne bi mogel biti! Dawkins je skrbno prebrskal Zbirko zgodbic in na podlagi te analize opisal krščanskega boga. Tako so ga sami okarakteririzirali pisci Zbirke zgodbic; lahko ga bi tudi drugače, a ga niso. To, da je ‘pristranski’ je neznosno lahko blekniti, dosti težje pa boš to dokazal. Da te vidim!
Mogoče je smiselno razmišljati v smeri, da smo se pojavili in se v nekem trenutku zavedali, da se je naša pojavitev zgodila v precej sovražnem okolju.
V zgodovini in še posebej v evoluciji se nič ne zgodi ‘v trenutku’. Evolucijsko okolje je vedno ‘sovražno’, saj na nas prežijo vse vrste plenilcev, zajedalcev, predvsem pa nepričakovane in smrtonosne spremembe okolja (da o meteoritih niti ne govorim!). Zato pa preživijo samo najsposobnejši!
Povsod same nevarnosti in veliko njih prihaja iz naše vrste. Ker pač okolja ne moremo spremeniti, saj se ga še nismo zavedali dovolj, lahko pa vplivamo na delovanje znotraj naše vrste in sicer tako, da ustvarimo drugačne vrednote in jih poskušamo živeti. Da bi to lahko delovalo, ker smo pač minljivi, potrebujemo trajno avtoriteto in avtoriteto postavimo izven okolja.
Jaz (in še nekaj milijard ljudi, ki so opravili z zaostalo družbeno zavestjo) ne potrebujemo »trajne avtoritete«, ki celo ždi izven Prostora in Časa. Potreba po nekakšni kopiji severnokorejskega klana Sungov, ki nas je ustvarila, bdi nad nami, nas kaznuje in nas nadzira, kaj delamo vsak trenutek (posebej jo zanima, kaj delamo, ko smo goli!), je zelo simptomatična in pove marsikaj o naši psihi. Toda obstoji razlika med severnokorejsko diktaturo in diktatorjem na nebu: medtem ko lahko familiji Sung ubežiš s smrtjo, se pri vernikih veselica po smrti šele prav začne!
vojko napisal/-a:Poskušaj razumeti in razložiti tole Marxovo misel, ki obrne evolucijsko paradigmo:
"Anatomija človeka je ključ za razumevanje anatomije opice.”
Vzrok in posledica(Opica->Človek) in paradigma vzročno posledično vesolje in potem sledi; lažje je začeti z dejstvi, torej s sedanjostjo kot posledico preteklosti (Človekom), kot pa z arbitrarno izbrano preteklostjo (Opica, zakaj pa ne Ameba?) in navideznim iskanjem poti do dejstev (Človek).
Jaz mislim, da je lažje začeti s preteklostjo, da razložimo sedanjost in projiciramo prihodnost. Marx je izbral (kot že tolikokrat) težjo pot, ki pa je dialektična in logična.
Lažje je mogoče že začeti s preteklostjo, prav zaradi domišljije, katera nam to sploh omogoča. Kako smo prišli sem kjer smo, je tako igra verjetnostnega računa v okvirju domišljije in realnih izkušenj. Rezultati takšnega procesa so precej realni in prepričljivi za tiste z podobnimi izkušnjami vendar so malo verjetni prav zaradi omejenosti izkušenj, ker seveda gre za lokalne izkušnje.
Seveda je lažje začeti s preteklostjo, kajti ta je dana in nespremenljiva, pa ne 'zaradi domišljije', kot zmotno verjameš. Prehojena pot naše vrste skozi tri milijarde let je polna naključij ('verjetnostnega računa', kot praviš ti), zato je unikatna in neponovljiva (kar pozabljajo ustvarjalci pogrošnih ZF 'vesoljskih oper'). Tvoj izraz 'malo verjetno' s katerim opisuješ naše 'lokalne izkušnje' je dosti premil! Verjetnost, da se bo epopeja naše vrste ponovila še na kakšnem planetu je podobna tisti o vseh molekulah v enem kubičnem decimetru v kotu sobe zaradi termalnih nihanj okoli ravnovesne točke, ki jo predstavlja največja entropija.
vojko napisal/-a:
Seveda se spomniš: razlaga razvoja živalskih vrst je vedno šla od primitivnejših k više razvitim vrstam,
Razlaga, če lahko to sploh tako imenuješ, je šla preko pojavitve, "puf" in pojavil se je rastlinski svet, in "puf" pojavil se je živalski svet. Razlika je očitna, ker se rastline pač ne gibajo in jih zato ni potrebno loviti.
Vidim, da imaš hudičevo velik deficit pri razumevanju evolucije. Ta tvoj 'puf' je trajal eone, ki se merijo s stotinami milijonov let, zato bi težko imenovali 'puf'. Plazilci niso šli spat in se drugo jutro prebudili kot ptice. In 'puf' nekega jutra so se zbudile kot sesalci! Tako to ne gre. To je mukotrpno plezanje na goro »Nemogoče«, mikron za mikronom, ne pa skok z vznožja navpične stene na vrh. Ta predstava diši po kreacionizmu (ali 'inteligentnem načrtu', kar ti je ljubše!) – vse kar vidiš v šestih dneh in to pred šest tisoč leti! To je podobno prepričanju, da je širina Severne Amerike nekaj metrov. In v to verjame več kot 40% Američanov!
vojko napisal/-a:
Naključje je pač vgrajeno v teorijo evolucije. Posledično to dejansko pomeni, da se nove lastnosti pojavljajo po naključju!
To že, toda tu se vsako naključje neha. Naprej deluje izbor genov, ki zagotavljajo največ potomstva,
Govoriš o epigenetiki? Torej, o bralcu not in ne o notnem zapisu. V bistvu govoriš torej za interpretacijo zapisanega in ne toliko za zapisano. Drži?
Tudi o epigenetiki. Danes je sprejeto načelo epigenetike, da se organizem razvija s progresivno diferenciacijo nediferenciranih celic (zarodnih celic). Prej je bila v modi hipoteza o preformaciji: spolne celice vsebujejo 'načrt' za izdelavo organizma, nekakšne miniaturne organizme – pri človeku miniaturnega dojenčka - humunkulusa.
DNK ni načrt za izdelavo organizma, kot je to načrt za hišo. Razlika med načrtom in receptom za progresivno diferenciacijo je v bistvu razlika med načrtom za hišo in 'samosestavitvijo'. Ta načrt ima lastnost reverzibilnosti: hišo lahko ponovno prerišemo na papir.
Načrt organizma pa je ireverzibilen: DNK ne moreš rekonstruirati, pa če še tako seciraš in meriš žival. Podobno je z receptom npr. za
sauté Stroganoff. Ko slediš recepturi za to slastno jed, boš na koncu (če bo šlo vse po sreči) navdušil goste z odličnim sauté Stroganoff. Lahko pa do konca časa proučuješ gotovo jed, pa ne boš mogel iz nje nikoli rekonstruirati besed in stavkov recepta. DNK je podobna računalniškemu programu s procedurami 'od spodaj navzgor', ne pa obratno.
Toda, kako nediferencirana celica 've', kako se mora progresivno diferencirati? Recept za oko, možgane, kri, ipd. je dosti preprostejši kot NAČRT zanje npr. v obliki bitov ali baznih parov., zato bi bila evolucija praktično nemogoča v manj kot
\(10^{100}\)letih! Baziliko svete Družine (Sagrada Familia) je zasnoval znameniti španski arhitekt Antoni Gaudí 1882 in od takrat jo gradijo po njegovih načrtih zidarji, tesarji, steklarji, ipd., in je
neposredna preslikava njegovega načrta. To je koncept 'od zgoraj navzdol'.
Drugače gradijo mravlje mravljišča ali termiti termitnjake. Nobena od teh žuželk nima koncepta celotne zgradbe, vendar je rezultat včasih frapantno podoben:
Si že kdaj gledal jato škorcev v letu?
https://youtu.be/V4f_1_r80RY
Kako vsaka ptica ve, kam mora zaviti, da se ne zaleti v drugo ali oddalji od jate? Robovi jate so jasno začrtani. Jata se zdi kot metaorganizem, ki ima svojo voljo in se vede kot ena ptica.
Ali imajo koreografa, ki je načrtoval in vodi ta dih jemajoči ples v zraku? Seveda ne. Koreografije ni. Urejenost, struktura in organizacija so stranski produkt pravil, ki jim ptice sledijo lokalno. To je zakon embriologije! Razvoj zarodka poteka po LOKALNIH pravilih, predvsem na ravni celice. Brez koreografa. Brez dirigenta. Brez centralnega načrta. Brez nekega Gaudija. Celice se premikajo podobno kot jata škorcev, le da se njihove 'jate' imenujejo 'tkiva'. Druga metafora za embrionalni razvoj je oblikovanje origamijev.
Vedeti moraš, da je genetska mutacija v genskem skladu razmeroma zelo redka. Tako npr. gen za histone doživi eno utrjeno mutacijo na milijardo let, gen za fibrinopeptide pa mutira tisočkrat hitreje – ena mutacija na milijon let. 99% mutacij je slabih ali nevtralnih. Tisti 1% pa se mora 'utrditi', razširiti po genskem skladu, da postane norma, to pa se zgodi tako, da ji da naravni izbor prednost.
vojko napisal/-a:se pravi preživetje najsposobnejših.
"Najsposobnejših" znotraj nekega precej omejenega okolja!
Seveda, vsak organizem se prilagaja svojemu biotopu. That's the name of the game!
vojko napisal/-a:Mutacije, ki so škodljive, se takoj izločijo iz genskega sklada.
Zdi se mi da mešaš pojme. Ali ni mutacija materialna sprememba v DNK zapisu? Torej, spremenijo se note, posledično je interpretacija drugačna!
Nič ne mešam! Saj si prav napisal: mutacija je materialna sprememba v DNK zapisu, ki predstavlja surovino za evolucijo z nenaključno selekcijo. Vsaka mutacija genskega zapisa (v nasprotju z mutacijami v genih, ki jih kodira,
nota bene!) bi imela trenuten letalen učinek na organizem. Drugače povedano: če bi katerakoli beseda v 64-besednem slovarju spremenila svoj pomen (in bi kodirala drugo aminokislino), bi se skoraj vsak protein v telesu takoj spremenil in to na več mestih. V nasprotju z navadno mutacijo (podaljšanje roke, sprememba barve kože, gostejša dlaka, ipd.) bi sprememba
v genskem zapisu spremenila vse naenkrat, v vsem telesu, kar bi bilo katastrofa. To je posledica dejstva, da so vsi programi, ki poganjajo življenje od zelenih alg, bakterij, polžev, mehkužcev, rib, ptic in nas - napisani v istem strojnem jeziku: slovar s 64 besedami, po katerem se tričrkovne besede DNK prevedejo v 20 aminokislin (in eno ločilo: »začni brati tu« in »končaj brati tu«) je pri VSEH živih bitjih ISTI.
vojko napisal/-a:
Seveda pa razlage s samimi ali pretežno z naključji povzročijo skepso v človeku, kateremu je osnovna paradigma razmišljanja vzročno-posledično dogajanje, ker pa ni bilo prostora za naključja, dokler ni prišel Karl. Je prišel po naključju ali pa zato ker je MORAL priti ?!
Če ne bi bilo naključnih mutacij, ne bi bilo nobenega razvoja.
Mogoče, pa je tudi, da bi razvoj bil zaradi epigenetike verjetno pa ne tako raznolik.
Brez naključnih mutacij ga ne bi bilo.
vojko napisal/-a:
Naključja pač nimajo jasnih vzrokov, imajo pa posledice, katere se ohranjajo ali pa izzvenijo. Ohranjanje pa omogoča mehanizem selekcij. Skratka, usoda, kjer je že vse lahko jasno od pojavitve (izračunljivost!) ali pa gre tudi za potencial v obliki naključja, ki se izkazuje v negotovosti in nedoločljivosti. Torej, ali ti je usojeno, da pišeš na tem forumu ali pa je to naključje, da pišeš na tem forumu, to je sedaj vprašanje?
Težko vprašanje. Prevladuje prepričanje, da svobodne volje ni in da mi je torej bilo ‘usojeno’, da se pojavim na tem forumu.
Vidiš, če tako, potem je usoda tudi bila že prej, saj se je moral pojaviti forum, da bi se lahko ti pojavil na tem forumu, itd. Determinizem kaj ne? V luči determinizma pa sledi črvina, ki prav tako ni naključna.
Ja, to sledi iz trdega determinizma, vendar poseže vmes princip nedoločenosti, pa dogodki brez vzroka (radioaktivni razpad atomskega jedra), predvsem pa strahovita strukturiranost vsega živega, tak oda lahko brez zadrege rečemo, da verjetno nikoli ne bomo mogli iz strukture naših nevronskih povezav izluščiti dnevne politike SDS …
vojko napisal/-a:
Vidiš? Namig. Razkorak med željo in sposobnostjo.
Mimogrede, na tej poti iz ____ -> Človeku, smo iskali in iščemo tiste materialne lastnosti kateremu so človeku lastne, dalje od majhnih razlik v DNK nismo prišli. Očito pa je, da so razlike VELIKE. Poenostavljeno želim povedati, da zavest imajo tudi druga bitja, da govor imajo tudi druga bitja, da moralo imajo tudi druga bitja, da naša dolžina DNK ni največja, itd. itn.
Pri izjavah, da nas od opic loči le 2% genoma (torej, da imamo z njimi 98% skupnega), moramo biti zelo previdni. Kaj pravzaprav primerjamo: poglavja, stavke, besede ali črke genoma? Če primerjamo celoten genom, je skupen delež 0%,
vojko napisal/-a:Spet si zamešal lončke! Kajti, samo če neko celoto razbiješ na dele lahko govoriš o deležih, kajti gotovo obstoji med njima kakšna razlika.
Vsekakor, ker drugače bi s težavo pojasnil, da je naša vrsta prišla na Luno, gradi mesta (naj te spomnim na termite!), gradi navidezno resničnost, katera daje občutek realnosti, itd. Ta zadnji del je še posebej zanimiv, človek bi dejal, da materializiramo domišljijo znotraj formalnega sistema! Beri, formalni sistem so naravni zakoni. In kako je s formalnimi sistemi, nam je povedal in dokazal Gödel.
Fakt.
Bijelo dugme - Top (HQ Stereo Sound)
Kad tad kupit ću si tenk
Za dan dva, mozda tri
mozda pet, mozda sto
ne znam broj…
kad tad, kad tad…
Ena mojih najljubših skladb. Druga na moji lestvici je 'Kosovska':
https://www.youtube.com/watch?v=tKQO0WJo8Xs
vojko napisal/-a:
Teh 98% se ne nanaša na kromosome (poglavja), stavke (gene), niti na besede (dele genov), ampak samo na črke (bazne pare, A-T, C-G), ki se ujemajo pri človeku in šimpanzu. Ko se pomikamo od kromosoma do baznih parov, je ujemanje vse večje.
Notni zapis je enak za vso živost, note so podobne, interpretacija not pa naredi razliko. Note so torej potencial, dirigent pa tisti, ki ustvari ustrezno harmonijo !?
Vse velja, kar si zapisal, le 'dirigenta' ni … DNK dirigira sama sebi. Kako? Proteini so enkratni encimi, a zanič replikatorji. Za DNK velja obratno: je sijajen replikator, a slab encim.
Catch 22, ki ga je moral rešiti prvi replikator, ki je bil
hkrati dirigent in izvajalec, je bil naslednji: DNK se kot odprta dvojna vijačnica lahko podvaja, vendar za katalizo procesa nujno potrebuje encime (encimi pospešijo procese za do bilijonkrat!
\(10^{12}\)).
Hic Rhodus, hic salta!
Na pomoč pride RNK. Kot že ime pove, RNK spada med nukleotide, kot je DNK in ima štiri kodne 'črke': A, C, G, T. V celicah prenaša informacijo z DNK (zato mRNK, messenger RNK). DNK deluje kot načrt, po katerem se sestavi zaporedje nukleotidov v RNK, na tej pa se nato gradijo proteinska zaporedja (nekateri virusi, med njimi tudi virus covid 19, sploh nimajo DNK). Bistveno pri tem je, da čeprav je RNK iztegnjena molekula (kot DNK) se lahko tudi zvije v 3D obliko kot encimi. Res ne dosegajo učinkovitosti proteinov, vendar za silo gre. Tako je RNK verjetno dovolj dober encim, pa tudi replikator, ki pa je s pojavom DNK izgubil svojo vlogo. Lahko bi rekli: "Na začetku je bila RNK ..."
Vidiš, tudi evolucija evoluira …
vojko napisal/-a:O zavesti, govoru in morali pri živalih smo že rekli kakšno. Pretežno gre tu po moje za semantiko: ali imajo tudi živali te lastnosti, je odvisno od definicije zavesti, govora in morale. Razlike med našo in ostalimi vrstami pa so tako ogromne, da gre za prehod kvantitete v novo kvaliteto: inteligenco in civilizacijo.
"Semantiko" v smislu, da ne ločimo jabolka od hrušk, ker razumemo samo pečkasto in koščičasto sadje.
No, malo razumemo tudi banane in še kakšen (prepovedan) sadež …
vojko napisal/-a:(Ta metodološki postulat izvira že iz Heglovega spoznanja o tem, da je sedanjost ('ta hip') edini neposredno dani čas, medtem ko sta preteklost in prihodnost dani posredno skozi sedanjost
Manjka zakljepaj. Kakorkoli, ni brez smisla napisano, da je "Marx zgodovinar po Helgu". Kaj in kako duh?
Beri Heglovo Fenomenologijo duha!
Hvala, ko bo primeren čas zato. Saj veš, da je pomembno izhajati iz sedanjosti, drugače se kontaminiraš.
To bi bila koristna kontaminacija …
vojko napisal/-a:— prva kot "spomin", druga pa kot "strah in upanje". A tudi tendence k razreševanju protislovij razredne družbe obstajajo v krilu same antagonistične družbe in prav one omogočajo tudi razumevanje smeri in poti preseganja razredne družbe.
"Spomin" je sinonim za preteklost, torej gre za uporabo vzročno-posledično paradigme. Če spomin delimo na dva dela in sicer "procesni spomin", kateri omogoča kreiranje/pojavljanje struktur torej "ponovljivost" in "osnovni spomin" kot vhod v te spominske procese, ki se izvajajo, da pridobijo rezultate. Ostalo zapisano je že del ideologije.
Strinjam se z vsem, razen z zadnjim stavkom.
Prav. In zakaj ti ni všeč ocena, da gre za ideologijo?
Ker ugotovitve veljajo ne glede na to, kdo jih izreče.
vojko napisal/-a: Materialna baza je bila neustrezno razvita za preskok.
Ta je tolažilna, še posebej, če verjameš v determinizem, kajti potem je bil natanko pravi čas in tudi kraj in glede na dejstva pač moraš sprejeti razočaranje! Nenazadnje samo sprejem razočaranja ti omogoči uvid v vzroke.
Tudi tako bi se lahko reklo …
Poznaš tistega o rabinu in dveh Židih?
Dva moža sta prišla k staremu rabinu, da bi razsodil v sporu med njima.
Rabin je poslušal prvega moža in rekel: "Prav imaš!"
Nato je poslušal drugega, ki je predstavil popolnoma drugo plat zgodbe in rekel: "Imaš prav!"
Rabinova žena, ki je poslušala pogovor v kuhinji, je zavpila, ko sta moža odšla: "Pa saj ne moreta imeti oba prav!"
Rabin je pomislil, pokimal in dejal: "Tudi ti imaš prav!"
vojko napisal/-a:
Socializem, kot korak predviden naprej proti zmanjšanju trpljenja, je dejansko pripeljal do vračanja nazaj v kapitalizem, kar je dejstvo. In kako je z dejstvi, veš zelo dobro sam.
Tega ne morem zanikati, lahko rečem samo, da dosedanji ‘socializmi’ niso bili to, kar je opisoval Marx. Pravega socializma še ni bilo. Po moje bo do tega prišlo v Skandinaviji, ne pa npr. v Afriki ali Južni Ameriki.
Upanje umre zadnje! Vidiš, kako močna je želja! Kako sploh želja? Drugače pa, videti je, da s "centralno avtoriteto", kar je temeljna paradigma socializma, ne pridemo iz spirale, ki se je vrtinčni v krogu, avtoritete bi morali spet porazdeliti in prav to omogoča kapitalizem. Avtoritete si namreč izberemo po občutku!
'Centralna avtoriteta' niti po naključju ni 'temeljna paradigma socializma'. Ravno obratno! Svobodni razvoj vsakega posameznika je predpogoj za svobodni razvoj vseh.