Roman napisal/-a: ↑9.5.2020 7:14
bargo napisal/-a: ↑8.5.2020 10:29
Statistika pač ni mehanika, ki bi dajala dokončne in natančne rezultate. Nenazadnje se vse spreminja razen statistika, ki je gotova.
Kaj pa pomeni dokončen in natančen rezultat?
Fran:
dokônčen -čna -o prid. (ó)
1. narejen, izveden do konca:
2.
ki se ne da spremeniti;
natánčen -čna -o prid., natánčnejši (ȃ)
1. ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti:
// narejen tako, da opravlja svojo nalogo v največji mogoči popolnosti: natančen merilni instrument; natančna tehtnica; za tako delo je potrebno natančno orodje
2. ki upošteva, zajema vse, tudi podrobnosti:
3.
ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje:
rezultát -a m (ȃ)
1. navadno s prilastkom kar se ugotovi s kakim dejanjem:
2.
kar se dobi z računsko operacijo, računskimi operacijami:
3. s številom izražen športni dosežek:
namesto besede
resnično , je primerna beseda
skladno, saj gre za primerjavo preko transformacij.
Roman napisal/-a:
Za primer vzemiva merjenje dolžine mize. Vzameva meter in meriva. Prvič izmeriva 80,05 cm, drugič 80,10 cm, tretjič 79,86 cm in tako naprej n krat. Vsakič drugače. Kaj zdaj?
Ja, očitno merjenje ni ponovljivo, a ne!? Vprašati se moraš o vzroku neponovljivosti
merjenja mize v kontekstu, da je delovanje vesolja spoznavno, vzročno-posledično in brez ponovljivosti vse to nima smisla.
Roman napisal/-a:
Na pomoč pokličeva statistiko.
Ja, če boli vzameš tableto proti bolečini in preneha boleti vendar s tem nisi odpravil vzroka bolečine.
Roman napisal/-a:
Za ocenjeno dolžino mize vzameva povprečje meritev.
Aha, kar naenkrat ocenjuješ dolžino. Povej, kdaj si opustil merjenje in preklopil na ocenjevanje?
Roman napisal/-a:
Statistika pa ponuja še več, daje namreč oceno napake meritve. Meritev se v fiziki (pa najbrž še kje) zapiše z dvema vrednostima, s povprečjem in z odstopanjem. Seveda pa v Lesnini takega zapisa ne boš našel.
Ja, vsekakor tako kot lahko z tabletami za bolečino igraš tudi go ali pa damo.
Roman napisal/-a:
Vendar kako pokažeš, da je statistika dejansko gotova pa je drugo vprašanje.
Statistika je toliko gotova, kot je gotovo, da je 2+2=4.
Predvidimo, da je tako vendar samo dokler primerjaš in enačiš brez preslikave na števila je pač to igra brez rezultata.
Roman napisal/-a:
Slika pipe pač ni Pipa in to velja tudi za zakonitosti, ki so kvečjemu slika zakonitosti.
V svojem bargocentričnem modelu sveta dosledno izpuščaš zelo pomembno stvar: slika pipe res ni pipa, ampak slika česa pa je?
Ja slika pipe vendar, saj ti piše! Na sliki tudi vidiš pipo, ki pa ni Pipa! Joj, pa sem mislil, da razumeš.
Roman napisal/-a:
Kdo je slikar?
Za sliko se običajno ve, kdo je slikar.
Gotovo pa ni, kaj ne?
Roman napisal/-a:
Marsikaj je res, tudi to, da gre za neko povprečje, ki nima izraženega raztrosa, kaj šele intervala zaupanja.
Kako neki si zdaj prišel na statistiko?
Vidiš, ko razbijaš povedi se potem čudiš "kako neki ...". Prva poved v tej izmenjavi se začne "Statistika pač ni mehanika ..."
Roman napisal/-a:
Merkur te pozdravlja!
Le kaj sem mu vendar storil?
In veš kako je s trgovci in zaupanjem. Obljubljajo vse, dejansko pa njihova roba deluje tako dolgo dokler je ne preizkusiš, po poteku garancije pa ... .
Ne opaziš nobene razlike med znanstveniki in trgovci?
Misliš v svetu idej? Tam je razlika očitna, v realnem svetu pa malce manj zato, ker se pomešajo ideje, tako kot se v koktajlu različne pijače.
Veliko bolj verjetna je trditev "vsi znanstveniki so trgovci " kot "vsi trgovci so znanstveniki", kaj ne?
Roman napisal/-a:
Izvor mase pa energija
Dokaži.
Jaz?! Mene vernika si našel, da TI dokazujem. Shrinka pozovi, bo on prevzel to nalogo. Začel bo s pojavom energije potem pa sledijo tirnice do atoma. Pa saj tudi ti verjameš v teorijo velikega poka in bi, če seveda nisi vernik, moral znati to dokazati sam.
Roman napisal/-a:
ker vse kar ima maso ima energijo, nima pa vsa energija mase.
Ne, to ni dokaz. Pravzaprav si s tem potrdil mojo trditev, da je izvor gravitacije masa. Razišči razliko med imeti in biti? In katera energija bi bila po tvojem modelu izvor mase?
Primarna, tista iz katere se potem pojavijo ostale oblike.
Roman napisal/-a:
Spot sporoča: "Ali niso naključja zato da bog ostane anonimen?!"
Kateri od 4000 bogov je anonimen?
Ne razumeš, naključje je rezultat v determinizmu. Tisti, ki ga povzroča pa je anonimen!
In če bi TI vedel kateri potem ne bi bil več anonimen.
Roman napisal/-a:
Povej, kako pa pridemo do spoznanja, ki bi naj bilo objektivno, kar je seveda dejansko itak inter-subjektivno, odraža "objektivnost"?
Najprej mi povej, kaj ti tvoji čuti povejo o svetu, v katerem si.
Večinoma to kar povedo tudi tebi tvoji čuti, torej, na prvi pogled ni neke statistične razlike. Očitno pa mora biti, ko pa TI praviš, da je svet eden, Jaz pa pravim, da jih je več.
Roman napisal/-a:
Energija je vse, torej je vse onesnaženo!? Roman, danes ni tvoj dan.
Nikoli ni moj dan, ko se spustim v pogovor s teboj. Ampak, če te sprevračanje besed zabava, bodi moj gost. Samo mene to dolgočasi in ne vem, zakaj bi moral biti zraven.
Nikakor nimam namena sprevračati tvoje besede. Kaj bi to sploh pomenilo "sprevračanje besed"?
Fran:
sprevráčati -am tudi izprevráčati -am nedov. (ā ȃ)
1. spreminjati, zlasti na slabše: sprevračati kriterije ocenjevanja; sprevračati naravni red; razpoloženje se sprevrača
2. prikazovati kaj drugače, neresnično: nasprotniki so sprevračali njegove namene; sprevračati pomen besed
Beseda je takšna kot je in označuje pojem, ki ga je zajela misel. Slika, ki jo narišejo misli, je sestavljena iz besed in dojemanje tako ustvarjene slike ni enostavno, čeprav mogoče se nam tako celo zdi.
Pogoj za razumevanje pa je dojemanje in tako pride, da je do razumevanja dolgo pot. Vidiš Roman, razumem te tako kot sem te sposoben razumeti in če to imenuješ "sprevračanje besed" bodi tako.
TIna
Akcija-reakcija!