Crackpot?

[dreamer]

Zanima me kako ločiti med drugačnimi pogledi, ki so posledica zdrave radovednosti in bi jih bilo potrebno raziskati in drugačnimi pogledi, ki jim v angleščini pravijo ’’crackpot ideas’’ in jih nima smisla niti preverjati.

Kot posledica nekaterih mojih življenjskih izkušenj in ob prebiranju tematik na tem forumu, bi lahko zase rekla, da veliko mojih idej sodi v ’’kategorijo crackpot ideas’’. Ob prebiranju komentarjev uporabnika LUKEC in TimeEinstein/amrit/Srecko, sem si mislila pa te dva sta mi po načinu razmišljanja (ne vsebini) precej podobna, večja razlika je mogoče samo v tem, da jaz nimam potrebe vse druge prepričati v svoj prav (si mislim, da če je ideja dobra lahko deluje tudi brez tega), tako da o teh svojih idejah drugim razlagam/pišem bolj po redko, to je samo takrat, ko mislim, da bi se lahko jaz iz tega kaj novega naučila.

Mislim si pa tudi, da bi lahko norčevanje, ki so ga take ideje deležne lahko zatrlo kreativnost ali radovednost nekaterih ljudi. Kam bomo pa prišli, če bomo vsi mislili enako?

Kje je meja med ne vem, ker to področje ni razvito, tu je moja ideja/teorija, ki jo je treba preveriti in med crackpot idejami? Kako paziti, da ne zaideš v poti, ki sodijo pod ’’crackpot ideje’’ in hkrati ohranjati radovednost in koristno uporabljati domišljijo, pri raziskovanju? Je to sploh možno?

Ideja kaj pomeni biti crackpot, se mi zdi zelo zanimiva, zanimivo bi bilo vedeti tudi kakšne so pasti v katere se lahko ujameš, da to postaneš, ter kako se jim izogniti in hkrati ostati neodvisni kritično razmišljujoči človek. Kaj menite o tem, če bi uvedli t.i. ’’crackpotery index’’ s katerim bi merili v kolikšni meri posamezni raziskovalec v različnih revijah objavlja crackpot ideje? Če ste za kako bi ga merili? Bi morda tudi (’’znanstvene’’) revije ocenjevali s ’’crackpotery index’’? Jaz mislim, da bi bil tak indeks zelo priročen za novinarje, ko poročajo o novih znanstvenih odkritjih.

[bargo]

ChatGpt: "Razlikovanje med idejami, ki so plod zdrave radovednosti in tistimi, ki jih lahko označimo kot "crackpot ideas" (v nadaljevanju "čudaške ideje"), je pomembno za vsakogar, ki se ukvarja z raziskovanjem, inovacijami ali preprosto želi prispevati k razvoju znanja. Tukaj je nekaj smernic in razmislekov, ki vam lahko pomagajo pri ločevanju med tema dvema vrstama idej in kako ohranjati kritično razmišljanje brez zatiranja kreativnosti.

Kako ločiti med radovednostjo in "čudaškimi idejami"
Znanstvena metoda: Ideje, ki sledijo znanstveni metodi, imajo jasno hipotezo, ki jo je mogoče preizkusiti. Če ideja ne omogoča oblikovanja testirnih predpostavk ali če se avtor izogiba preverjanju s podatki, je to lahko znak "čudaške ideje".

Dosedanje znanje: Ideje, ki gradijo na obstoječem znanju in ga razširjajo ali izzivajo na logičen in utemeljen način, so pogosto produkt zdrave radovednosti. "Čudaške ideje" pogosto ignorirajo ali zavračajo uveljavljeno znanje brez trdnih dokazov.

Preverljivost in ponovljivost: Če je ideja preverljiva in če lahko drugi neodvisno ponovijo eksperimente ali analize, ki podpirajo te ideje, to kaže na zdravo radovednost. "Čudaške ideje" pogosto temeljijo na anekdotah ali neponovljivih dokazih.

Skupnostno pregledovanje: Deljenje idej z drugimi v skupnosti in odprtost za kritiko sta ključna za znanstveni napredek. "Čudaške ideje" se pogosto širijo izven tradicionalnih akademskih kanalov, brez možnosti za strokovno pregledovanje.

Kako ohranjati radovednost in izogibati se "čudaškim idejam"
Bodite odprti za kritiko: Sprejemanje in razmislek o konstruktivni kritiki lahko pomagata izboljšati vaše ideje in vas zaščitita pred zanašanjem na neutemeljene koncepte.

Izobražujte se: Nenehno izobraževanje o metodah raziskovanja in obstoječem znanju na vašem področju vam lahko pomaga razlikovati med utemeljenimi idejami in tistimi, ki so manj verjetne.

Razvijajte kritično razmišljanje: Sposobnost kritičnega ocenjevanja informacij, argumentov in dokazov je ključna za prepoznavanje "čudaških idej".

"Crackpotery index"
Ideja o "crackpotery index" je zanimiva, vendar bi bilo njegovo izvajanje verjetno problematično zaradi subjektivnosti pri ocenjevanju, kaj točno predstavlja "čudaško idejo". Takšen indeks bi lahko tudi nenamerno zaviral inovativnost, saj bi raziskovalci morda postali previdnejši pri deljenju drznih ali nekonvencionalnih idej zaradi strahu pred stigmatizacijo. Namesto tega bi bilo bolje spodbujati kulture odprtosti , kjer se vse ideje lahko razpravljajo in preverjajo na podlagi znanstvenih meril.

Ohranjanje ravnovesja med odprtostjo za nove, inovativne ideje in kritičnim razmišljanjem je ključnega pomena za znanstveni napredek. Spodbujanje dialoga, izobraževanja in znanstvene integritete je boljši pristop kot poskus označevanja ali merjenja "čudaškosti" idej. Pomembno je, da se spodbuja raznolikost misli, hkrati pa se ohranja rigoroznost in odgovornost v znanstvenem raziskovanju."

Bolje skoraj ne gre!

[Roman]

Je to kar dovolj dobro. Bi pa dodal še tole:

Praviloma se na tem forumu ne norčujemo iz šarlatanov, kakor jim tu rečemo. Norčevanje nastopi, ko se CENZURA (ah, pozabil sem že na cenzuro besede š-a-r-l-a-t-a-n) ob nesprejemanju in neodobravanju njegovih idej začne po nepotrebnem neprimerno obnašati. In to se vedno zgodi, po tem prepoznamo šarlatana.

Mislim si pa tudi, da bi lahko norčevanje, ki so ga take ideje deležne lahko zatrlo kreativnost ali radovednost nekaterih ljudi.

Nobene škode ni, če se zatre zgrešena kreativnost ljudi, ki vnaprej mislijo, da se znanstveniki motijo, ker so pač ljudje. Današnja znanost je prav grozljivo zapletena in je zelo daleč od razumevanja neukih ljudi, kar šarlatani pogosto so. Bom poskusil s preprosto ilustracijo: Noben CENZURA ne bo dvomil v pravilnost enačbe \(2+2=4\). Kaj pa tale enačba: \(123456781*765432163=94497790917847303\)? Je pravilna ali ni? Običajen žepni kalkulator ne bo dal odgovora. Treba je znati kaj več. Najbolj preprost pa je seveda čustven odgovor, ni važno, ali je da ali ne, samo da bi prikrili svojo nevednost pred ljudmi.

To seveda ne pomeni, da se znanstveniki ne motijo. Zgodovina je polna zgrešenih poti znanosti, vendar če ne bi držala vsaj večina odkritij, svet ne bi bil tak, kakršen je.

Kam bomo pa prišli, če bomo vsi mislili enako?

Saj tudi znanstveniki ne mislijo vsi enako. Nobene potrebe ni po izmišljenih fantastičnih trditvah in raznih teorijah zarot, ki so tako zelo priljubljene. No, jaz mislim, da ni potrebe. Ustvarjalci teorij zarot najbrž menijo drugače, kajne.

[shrink]

Za fiziko že obstaja:

The Crackpot Index

LUKEC in Srečko na osnovi tega indeksa za svoje "fizikalne" teorije nabereta lepo št. točk in se ju zato lahko brez težav okarakterizira za crackpota/šarlatana.

Še pripomba glede Srečka: on po lastnem prepričanju ni samo novi Einstein, on celo ve, kje ga biksajo zdravniki. Pravzaprav je med pandemijo zajahal val vseh možnih teorij zarot (še posebej v zvezi s škodljivostjo cepljenja) in skupaj z raznimi odpadniki (tudi zdravniškimi) nasprotoval znanstveno utemeljenim spoznanjem glede medicine. Pri takšnih, kot je on, ne gre za nikakršno "kreativnost", ampak za navaden napuh začinjen s sociopatijo (slednje je sicer moje osebno laično mnenje, ampak glede na to, da je temu portalu nekoč celo grozil s tožbo, je moja "diagnoza" kar na mestu).