fizika
Re: fizika
To je dogovor, ker vzameš že "potlačeno" mizo za osnovo (smatraš za neobremenjeno če ni nič gor).
Tvoj razmislek je ok, ampak manjka še en korak. Med kozarcem in mizo lahko predpostaviš plast zraka, ki poriva kozarec navzgor in izniči tlak zraka na kozarec od zgoraj. Ampak ta ista plast deluje potem tudi navzdol na mizo in si spet na istem.
Tlak na mizo je važen v smislu koliko se tlači sama miza (stanjšat jo hoče). Če gledaš pa to kot skupno silo na celotno mizo, ne samo njeno površino, se pa pokrajša potem s tlakom na spodnjo plast mize.
Razlika višin stolpcev pride seveda iz Bernoullijeve enačbe. Za samo absolutno višino stolpca pa takole: tudi, če je cela cev dejansko pod istim tlakom (zelo tanka cev), je tlak v sami cevi odvisen od pogojev na odprtini cevi, pa še kaj (recimo, če imaš izgube zaradi viskoznosti, se tudi pozna). Za ugotovitev tega tlaka moraš potem ugotovit, pod kakšnim tlakom voda vstopa v cev. Ta potem regulira obnašanje. Lahko si predstavljaš, da če ta cev izhaja iz spodnjega dela enega grozno visokega silosa, potem bo iz teh štrlečih cevk kar lepo špricala voda ven
Tvoj razmislek je ok, ampak manjka še en korak. Med kozarcem in mizo lahko predpostaviš plast zraka, ki poriva kozarec navzgor in izniči tlak zraka na kozarec od zgoraj. Ampak ta ista plast deluje potem tudi navzdol na mizo in si spet na istem.
Tlak na mizo je važen v smislu koliko se tlači sama miza (stanjšat jo hoče). Če gledaš pa to kot skupno silo na celotno mizo, ne samo njeno površino, se pa pokrajša potem s tlakom na spodnjo plast mize.
Razlika višin stolpcev pride seveda iz Bernoullijeve enačbe. Za samo absolutno višino stolpca pa takole: tudi, če je cela cev dejansko pod istim tlakom (zelo tanka cev), je tlak v sami cevi odvisen od pogojev na odprtini cevi, pa še kaj (recimo, če imaš izgube zaradi viskoznosti, se tudi pozna). Za ugotovitev tega tlaka moraš potem ugotovit, pod kakšnim tlakom voda vstopa v cev. Ta potem regulira obnašanje. Lahko si predstavljaš, da če ta cev izhaja iz spodnjega dela enega grozno visokega silosa, potem bo iz teh štrlečih cevk kar lepo špricala voda ven
Re: fizika
Hvala za odgovore
Se mi zdi da malo preveč kompliciram tam, kjer ni potrebno
Se mi zdi da malo preveč kompliciram tam, kjer ni potrebno
Re: fizika
Pozdravljeni.
Potreboval bi pomoč pri naslednji nalogi:
Hitrost izpušnih plinov glede na raketo je 3km/h. Kolikšno hitrost doseže raketa, ki miruje na začetku v breztežnem prostoru, če sestavlja 3/4 njene začetne mase gorivo. Isto raketo preuredimo v dvostopenjsko prva stopnja tehta 3/4 druga pa 1/4 celotne mase. V vsaki izmed stopenj odpade 3/4 mase na gorivo. Kolišno hitrost doseže druga stopnja rakete?
Ne vem kako naj se sploh lotim naloge?
Lep pozdrav
Potreboval bi pomoč pri naslednji nalogi:
Hitrost izpušnih plinov glede na raketo je 3km/h. Kolikšno hitrost doseže raketa, ki miruje na začetku v breztežnem prostoru, če sestavlja 3/4 njene začetne mase gorivo. Isto raketo preuredimo v dvostopenjsko prva stopnja tehta 3/4 druga pa 1/4 celotne mase. V vsaki izmed stopenj odpade 3/4 mase na gorivo. Kolišno hitrost doseže druga stopnja rakete?
Ne vem kako naj se sploh lotim naloge?
Lep pozdrav
Re: fizika
1. Kolikšna je gostota nasičeno vlažnega zraka pri temperaturi 30°C, če je celoten zračni tlak 1,012 bara? (Povprečna relativna molekulska masa zraka je 29, nasičeni parni tlak vode pri 30°C je 42 mbarov.) Kateri tlak moram uporabiti?
2. V 2 litra vode s temperaturo 15°C vtaknemo električni grelec sz močjo 1 kW. Kaj dobimo in kolikšna je temperatura po 40 min, če se 80% potrošene električne energije porabi za segrevanje vode?
3. Koliko toplote moramo odvzeti zmesi 0,5 kg pare in 2kg vode, da dobimo vodo s temperaturo 20°C?
4. V toplotno izolirano posodo, ki vsebuje 2 kg nasičene pare s temperaturo 100°C, vlijemo 5 litrov ledeno mrzle vode s temperaturo 0°C. Kaj dobimo in kolikšna je temperatura, ko se vzpostavi kemično ravnotežje?
2. V 2 litra vode s temperaturo 15°C vtaknemo električni grelec sz močjo 1 kW. Kaj dobimo in kolikšna je temperatura po 40 min, če se 80% potrošene električne energije porabi za segrevanje vode?
3. Koliko toplote moramo odvzeti zmesi 0,5 kg pare in 2kg vode, da dobimo vodo s temperaturo 20°C?
4. V toplotno izolirano posodo, ki vsebuje 2 kg nasičene pare s temperaturo 100°C, vlijemo 5 litrov ledeno mrzle vode s temperaturo 0°C. Kaj dobimo in kolikšna je temperatura, ko se vzpostavi kemično ravnotežje?
Re: fizika
5.V toplotno izolirano posodo, ki vsebuje 5 l vode s temperaturo 10°C, napeljemo 0,2 kg nasičene pare s temperaturo 100°C. Kaj dobimo in kolikšna je temperatura,ko se vzpostavi termično ravnovesje?
Re: fizika
Ohranitev gibalne količine. Vsak trenutek se raketa mase m in hitrosti v razcepi v dva koščka: košček (m-dm) s hitrostjo (v+dv) in košček z maso dm in hitrostjo (v-v0) kjer je v0 hitrost plinov. Iz tega dobiš (po deljenju z dt) znano diferencialno enačbo, ki jo integriraš in dobiš rezultat.anavotm napisal/-a:Pozdravljeni.
Potreboval bi pomoč pri naslednji nalogi:
Hitrost izpušnih plinov glede na raketo je 3km/h. Kolikšno hitrost doseže raketa, ki miruje na začetku v breztežnem prostoru, če sestavlja 3/4 njene začetne mase gorivo. Isto raketo preuredimo v dvostopenjsko prva stopnja tehta 3/4 druga pa 1/4 celotne mase. V vsaki izmed stopenj odpade 3/4 mase na gorivo. Kolišno hitrost doseže druga stopnja rakete?
Ne vem kako naj se sploh lotim naloge?
Lep pozdrav
Re: fizika
1. Imaš dve komponenti: vodo pri njenem nasičenem parnem tlaku in zrak pri preostanku tlaka (celoten minus tlak vodne pare). To dvoje lahko skombiniraš - na enoto volumna za vsako komponento lahko določiš maso, potem pa sešteješ in si na koncu.urban2012 napisal/-a:1. Kolikšna je gostota nasičeno vlažnega zraka pri temperaturi 30°C, če je celoten zračni tlak 1,012 bara? (Povprečna relativna molekulska masa zraka je 29, nasičeni parni tlak vode pri 30°C je 42 mbarov.) Kateri tlak moram uporabiti?
2. V 2 litra vode s temperaturo 15°C vtaknemo električni grelec sz močjo 1 kW. Kaj dobimo in kolikšna je temperatura po 40 min, če se 80% potrošene električne energije porabi za segrevanje vode?
3. Koliko toplote moramo odvzeti zmesi 0,5 kg pare in 2kg vode, da dobimo vodo s temperaturo 20°C?
4. V toplotno izolirano posodo, ki vsebuje 2 kg nasičene pare s temperaturo 100°C, vlijemo 5 litrov ledeno mrzle vode s temperaturo 0°C. Kaj dobimo in kolikšna je temperatura, ko se vzpostavi kemično ravnotežje?
2. Najprej iz podatkov o grelcu in času dobiš prejeto toploto. Potem pa tako kot ponavadi - po sklepanju lahko najbrž uganeš, da bo sigurno zavrelo. Najbrž pa ne bo vse do konca povrelo. Tako da poskusi toploto porabit za segrevanje do 100 stopinj in izparevanje neznane količine vode. Če se ne izide, pa poglej kaj to pomeni.
3. Pari je treba vzet vso izparilno. Potem pa vso vodo skupaj še ohladit za 80 stopinj.
4. Spet podobno kot pri 2. Ne veš kaj dobiš. Možnosti so: voda pri neznani temperaturi ali pa neznana količina vode + para pri 100 stopinjah. Malo s sklepanjem poskusiš ugotovit katera varianta je prava. Potem nastaviš ohranitev energije (vsota vseh pretočenih toplot je 0) in izraziš neznanko.
5. Popolnoma enako kot 4.
Re: fizika
Prosil bi še za dodatno pomoč pri 2., za tretjo pa me zanima če je rešitev takšna: Q1= m x qi= 1125 kJ, Q2 = m x c x T(sprememba temperature) = 672, Q= Q1 + Q2= 1797 kJ?
Re: fizika
3. drugi del je narobe, saj moraš upoštevat ohlajanje vse vode, tudi tiste, ki je nastala iz pare.
2. \(Q=mc\Delta T+m_p q_i\)
kjer je \(m_p\) neznana masa vode, ki se je že spremenila v paro. m je pa masa vse vode.
2. \(Q=mc\Delta T+m_p q_i\)
kjer je \(m_p\) neznana masa vode, ki se je že spremenila v paro. m je pa masa vse vode.
Re: fizika
6. Na veliko ploščo mokrega ledu polijemo 5 litrov kropa s temperaturo 100°C. Koliko ledu se stali? Izgubo toplote v okolico zanemarimo.( Kako naj se lotim naloge, ko pa nimam podane mase ali pa volumna ledu?)
Re: fizika
Saj ravno maso staljenega ledu iščeš.
Re: fizika
Ne razumem, kaj mislite pri 3. nalogi, kako pa naj izračunam temp. za 2. nalogo( mogoče po enačbi Q= m x c x T ?)
Re: fizika
2. če začne vret, je temperatura znana. Pri teh nalogah je vedno tako, da je neznanka bodisi temperatura (če je stanje nekje vmes - sama voda, sam led, sama para), ali pa je neznanka masa v določeni fazi (če imaš mešanico faz, je temperatura znana). V tem primeru je že jasno, da moraš do vrelišča zavret (oziroma to je uganjena predpostavka, če bi dobil pa za izparelo maso negativno število, bi pa pomenilo, da v resnici ni dovolj toplote za segrevanje do vrelišča).
3. ja tiste pol kile pare se skondenzira, tko da moraš potem 2.5kg vode ohlajat
3. ja tiste pol kile pare se skondenzira, tko da moraš potem 2.5kg vode ohlajat
Re: fizika
Potem je pri tretji Q1 + Q2 (Q2 = 2,5 kg x qt = 832,5 kg)?
Re: fizika
5. nalogo sem rešil, 4. pa ne, ker meni se to ne zdi ravno podobno, razen če ste mislili to, da sta spremembi ravno obratni, tako da bi prosil za pomoč pri četrti.