fizika
Re: fizika
Še ena naloga me muči, ki je verjetno precej enostavna a ne razumem na kaj se nanaša vprašanje:
Za koliko pade Luna proti Zemlji v 1s potovanja z hitrostjo 1,02 x 10 na 3 m/s . Povprečna oddaljenost Lune od Zemlje je 384000 km, obhodni čas Lune okoli Zemlje pa je 27,3 dneva. Rešitev je: 1,36 x 10 na -3 m.
Že vnaprej hvala.
Za koliko pade Luna proti Zemlji v 1s potovanja z hitrostjo 1,02 x 10 na 3 m/s . Povprečna oddaljenost Lune od Zemlje je 384000 km, obhodni čas Lune okoli Zemlje pa je 27,3 dneva. Rešitev je: 1,36 x 10 na -3 m.
Že vnaprej hvala.
Re: fizika
Centripetalna sila sili Luno v kroženje okoli Zemlje (če bi ta npr. naenkrat nehala delovati, bi Luna nadaljevala gibanje po ravni črti z dotedanjo obodno hitrostjo). Posledica je centripetalni pospešek, kroženje pa si je moč zamisliti kot stalno "padanje" proti Zemlji. Centripetalni pospešek znaša:Anya napisal/-a:Še ena naloga me muči, ki je verjetno precej enostavna a ne razumem na kaj se nanaša vprašanje:
Za koliko pade Luna proti Zemlji v 1s potovanja z hitrostjo 1,02 x 10 na 3 m/s . Povprečna oddaljenost Lune od Zemlje je 384000 km, obhodni čas Lune okoli Zemlje pa je 27,3 dneva. Rešitev je: 1,36 x 10 na -3 m.
Že vnaprej hvala.
\(\displaystyle a=\frac{v^2}{R}\),
pot pa:
\(\displaystyle s=\frac{1}{2}at^2\).
Re: fizika
Profesorica že dobro razlaga, ampak pri fiziki je očitno tako, da ne boš imel veliko od tistih 45 min pri pouku, moraš tudi sam malo premisliti doma, zakaj je nekaj tako kot trdi profesor.
Re: fizika
Nja...to ni čisto res. Če pri pouku zaštekaš ti doma čisto nič ni treba delat. Zato se splača pri pouku sodelovat.
Pa še nekaj je. Ne pašejo vsem vsi profesorji. Dobri profesorji pa so tisti, ki ti vzbudijo zanimanje za stvar.
Pa še nekaj je. Ne pašejo vsem vsi profesorji. Dobri profesorji pa so tisti, ki ti vzbudijo zanimanje za stvar.
Re: fizika
Zdravo.
Si bom kar temo izposodil.
in sicer, ali ima kdo kakšen pdf ali poskenirano nihanje, ki je malo bolj razloženo?
Muči me pa naloga:
NIhalo na vijačno vzmet je sestavljeno iz vijačne vzmeti s k=1N/m in uteži z m=10 g . Po uteži udarimo s kladivom (v smeri vzmeti). Pri tem utež prejme sunek sile 0,02Ns.
S kolikšno amplitudo zaniha utež? (Ft=0 po vodoravni podlagi)
Nihajni čas?
Lp
Si bom kar temo izposodil.
in sicer, ali ima kdo kakšen pdf ali poskenirano nihanje, ki je malo bolj razloženo?
Muči me pa naloga:
NIhalo na vijačno vzmet je sestavljeno iz vijačne vzmeti s k=1N/m in uteži z m=10 g . Po uteži udarimo s kladivom (v smeri vzmeti). Pri tem utež prejme sunek sile 0,02Ns.
S kolikšno amplitudo zaniha utež? (Ft=0 po vodoravni podlagi)
Nihajni čas?
Lp
Re: fizika
Če se koordinata x spreminja s časom kot \(x(t)=x_{0}sin(\omega t)\)
se hitrost spreminja kot \(v(t)=x_{0}\omega cos(\omega t)\), saj je \(v(t)=\frac{dx(t)}{dt}\)
Ob času nič veš da je hitrost te uteži \(v(0)=\frac{Ft}{m}=x_{0}\omega cos(\omega\cdot 0)=x_{0}\omega\)
iz tega sledi \(x_{0}=\frac{Ft}{\omega m}\)
Enačba za nihanje: \(0=\frac{d^{2}x}{dt}+\frac{k}{m}x\)
Iz tega sledi \(\omega^{2}=\frac{k}{m}\) in \(\omega=\sqrt{\frac{k}{m}}\)
Torej je amplituda \(x_{0}=\frac{Ft}{m}\sqrt{\frac{m}{k}}=20cm\)
Nihajni čas pa \(t_{0}=\frac{2\pi }{\omega }=2\pi\sqrt{\frac{m}{k}}=0,63s\)
se hitrost spreminja kot \(v(t)=x_{0}\omega cos(\omega t)\), saj je \(v(t)=\frac{dx(t)}{dt}\)
Ob času nič veš da je hitrost te uteži \(v(0)=\frac{Ft}{m}=x_{0}\omega cos(\omega\cdot 0)=x_{0}\omega\)
iz tega sledi \(x_{0}=\frac{Ft}{\omega m}\)
Enačba za nihanje: \(0=\frac{d^{2}x}{dt}+\frac{k}{m}x\)
Iz tega sledi \(\omega^{2}=\frac{k}{m}\) in \(\omega=\sqrt{\frac{k}{m}}\)
Torej je amplituda \(x_{0}=\frac{Ft}{m}\sqrt{\frac{m}{k}}=20cm\)
Nihajni čas pa \(t_{0}=\frac{2\pi }{\omega }=2\pi\sqrt{\frac{m}{k}}=0,63s\)
Re: fizika
Pls pomagite, morm rešit tole nalogo... xD
Re: fizika
Mejni primer je ravno, ko je vsota navorov okrog vrtisca enaka 0. Ker je rob nizek, lahko mirno reces, da je problem ekvivalenten temu, da bi bil kvader vpet v os na robu. Navor vodoravne sile: M=Fh, navor teze: M=-mgd/2. (h visina, d sirina). Se pravi:
\(F=mg\frac{d}{2h}\)
Najmanjsa sila bo potrebna, ko se bo optimalno izkoristila za navor (ko bo pravokotna na rocico). To pomeni, da bo sila usmerjena bolj navzgor, pod kotom
\(\tan\phi=\frac{d}{h}\)
Navor bo takrat sila krat rocica, rocica pa je v tem primeru cela diagonala kvadra. Rezultat je torej
\(F=mg\frac{d}{2\sqrt{h^2+d^2}}\)
Uporabil sem obstojeco enacbo za prvi primer in samo zamenjal rocico.
\(F=mg\frac{d}{2h}\)
Najmanjsa sila bo potrebna, ko se bo optimalno izkoristila za navor (ko bo pravokotna na rocico). To pomeni, da bo sila usmerjena bolj navzgor, pod kotom
\(\tan\phi=\frac{d}{h}\)
Navor bo takrat sila krat rocica, rocica pa je v tem primeru cela diagonala kvadra. Rezultat je torej
\(F=mg\frac{d}{2\sqrt{h^2+d^2}}\)
Uporabil sem obstojeco enacbo za prvi primer in samo zamenjal rocico.
Re: fizika
Prosim za pomoč pri nalogi.
Telo z maso 0,2 kg kroži s stalno hitrostjo po vodoravni ravnini. Kolikšna je sprememba njegove gibalne količine, opiše telo četrtinon krožnice? Obhodni čas je 2s, polmer pa 40 cm.
Računati sem začela hitrost iz enačbe: \(v^2= ar\). Radialnega sem izračunala po enačbi \(a= kotna hitrost^2r\). A lahko sploh rabim te enačbe?Na koncu v glavnem ne pride prav. Rešitev je: 0.35 kg m/s
Telo z maso 0,2 kg kroži s stalno hitrostjo po vodoravni ravnini. Kolikšna je sprememba njegove gibalne količine, opiše telo četrtinon krožnice? Obhodni čas je 2s, polmer pa 40 cm.
Računati sem začela hitrost iz enačbe: \(v^2= ar\). Radialnega sem izračunala po enačbi \(a= kotna hitrost^2r\). A lahko sploh rabim te enačbe?Na koncu v glavnem ne pride prav. Rešitev je: 0.35 kg m/s
Re: fizika
Obodna hitrost je ista, spremeni se njena smer (za pravi kot). Samo odstej vektor na zacetku in vektor na koncu.
Re: fizika
Še ena naloga, ki je ne razumem:
Raketa, ki ima skupaj z gorivom maso 250 g, vzleti navpično navzgor in doseže višino 150 m. Kolikšna bi bila hitrost izpušnih plinov, če bi gorivo zgorelo skoraj v hipu? Masa goriva je 50g. Rešitev: 270 m/s
Nwm v katero enačbo naj vpletem višino?
Raketa, ki ima skupaj z gorivom maso 250 g, vzleti navpično navzgor in doseže višino 150 m. Kolikšna bi bila hitrost izpušnih plinov, če bi gorivo zgorelo skoraj v hipu? Masa goriva je 50g. Rešitev: 270 m/s
Nwm v katero enačbo naj vpletem višino?
Re: fizika
Iz višine dobiš začetno hitrost rakete; pač: \(v_0=\sqrt{2gh}\).Anya napisal/-a:Še ena naloga, ki je ne razumem:
Raketa, ki ima skupaj z gorivom maso 250 g, vzleti navpično navzgor in doseže višino 150 m. Kolikšna bi bila hitrost izpušnih plinov, če bi gorivo zgorelo skoraj v hipu? Masa goriva je 50g. Rešitev: 270 m/s
Nwm v katero enačbo naj vpletem višino?
Hitrost izpušnih plinov dobiš iz ohranitve gibalne količine: \(0=-mv_p+Mv_0\), kjer je \(m\) masa goriva, \(M\) pa masa rakete. BTW: Rešitev je napačna, ker v masi rakete upošteva tudi maso goriva.
Re: fizika
Prosim za postopek pri še eni nalogi:
Balon, ki ima skupaj s segretim zrakom in košaro s potniki in tovorom 540 kg, lebdi v zraku. Iz košare v višini 20m sega do tal vrvna lestvica. Ko stopi na lestvico še potnik z maso 60kg, odvržejo iz košare toliko bremena, da ostane balon v ravnovesju. Medtem ko potnik pleza proti košari, se balon počasi spušča. Razložite dogajanje in izračunajte, za koliko se spusti balon, ko spleza potnik v košaro. Rešitev: 2,2 m.
Balon, ki ima skupaj s segretim zrakom in košaro s potniki in tovorom 540 kg, lebdi v zraku. Iz košare v višini 20m sega do tal vrvna lestvica. Ko stopi na lestvico še potnik z maso 60kg, odvržejo iz košare toliko bremena, da ostane balon v ravnovesju. Medtem ko potnik pleza proti košari, se balon počasi spušča. Razložite dogajanje in izračunajte, za koliko se spusti balon, ko spleza potnik v košaro. Rešitev: 2,2 m.