če zgori 6 molov tvoje spojine, nastane 36 molov \(CO_2\). Torej pri nadaljni reakciji z apneno vodo (kalcijevim hidroksidom) nastane 36 molov kalcijevega karbonata, tj. \(36(12+3\cdot 16+40) g= 3600 g\).
pri gorenju 6 molov \(C_6H_8\) je potrebnih \(6(6+2)=48\) molov (dvoatomnega) kisika, to pa mi po plinski enačbi (tlak 1 bar, temperatura 273 K) pride \(1.089 m^3\).
Kemija naloga
Re: Kemija naloga
Prosila bi za neko teoretično razlago.... V šoli smo obravnavali ločevanje organskih kisikovih spojin. Ne razumem, kaj moram pri posameznem primeru dati najprej in zakaj se potem mešanica loči na neko eterno in vodno plast....
Recimo v šoli smo obravnavali ta primer: Loči zmes benzil alkohola, fenola ter benzojske kisline!
Potem smo najprej to raztopili v nepolarnem topilu (kar ravno tako nwm zakaj?)-dietil etru. Potem smo dodali NaHCO3/H20, pa tudi nwm zakaj?
Kaj moram sploh tu poznati? Lastnosti posameznih spojin?
2. Ali pa recimo: Loči zmes fenola in cikloheksanola!
Tu bi naj najprej dali zraven NaOH in se potem ustvari vodna faza in eterna faza....
Prosim za pomoč, ker mi res ni nič jasno... Pa prosim, če slučajno kdo ve za kako stran, kjer bi to bilo opisano, naj pove prosim....
Recimo v šoli smo obravnavali ta primer: Loči zmes benzil alkohola, fenola ter benzojske kisline!
Potem smo najprej to raztopili v nepolarnem topilu (kar ravno tako nwm zakaj?)-dietil etru. Potem smo dodali NaHCO3/H20, pa tudi nwm zakaj?
Kaj moram sploh tu poznati? Lastnosti posameznih spojin?
2. Ali pa recimo: Loči zmes fenola in cikloheksanola!
Tu bi naj najprej dali zraven NaOH in se potem ustvari vodna faza in eterna faza....
Prosim za pomoč, ker mi res ni nič jasno... Pa prosim, če slučajno kdo ve za kako stran, kjer bi to bilo opisano, naj pove prosim....
Re: Kemija naloga
Aja, pa nwm tudi katera spojina potem pride v eterno plast in katera v vodno.. Zanima me tudi, kako bi to izpeljali v praksi, če bi nam dali te mešanice...
Re: Kemija naloga
Te spojine se v raztopinah različno obnašajo zaradi različne kislosti. Recimo v primeru benzil alkohola, fenola in benzojske kisline:
- najbolj kisla je benzojska kislina
- sledi fenol (sicer je alkohol, ampak benzenov obroč stabilizira stanje, ko molekula odda vodikob v proton)
- na koncu je benzil alkohol, ki je podobno kot ostali ciklični ali alifatski alkoholi zelo šibka kislina.
Kislost je seveda povezana tudi s topnostjo v polarnih topilih, zato benzojska kislina ni topna v dietil etru. Torej ta ostane v vodni fazi, ostali dve spojini se raztopita v etru. Raztopina NaHCO3 je šibka baza; ravno prav šibka, da alkohol kot šibka kislina z njo ne reagira, fenol (kot malo močnejša kislina) pa reagira.
2. podoben razlog kot zgoraj: cikloheksanol je nepolarna spojina in zelo šibka kislina, zato ne reagira z vodno raztopino NaOH. Fenol pa reagira in nastane sol, ki je topna v vodi, zato dobiš dve fazi.
1. naloga v praksi: imaš zmes teh treh raztopin (to so ponavadi visoko koncentrirane vodne raztopine, saj je težko popolnoma izolirati katero izmed teh treh spojin); ko dodaš dietil eter, se v njem raztopita fenol in alkohol, saj sta bolje topna v nepolarnih kot v polarnih topilih. tako dobiš dve plasti, v spodnji je benzojska, v zgornji pa eter & co. Potem to ločiš. Potem etrni ratopini dodaš vodno raztopino NaOH, v kateri se raztopi fenol. tako imaš spet dve plasti: v zgornji je alkohol v etru, v spodnji je natrijev fenolat, raztopljen v vodi.
- najbolj kisla je benzojska kislina
- sledi fenol (sicer je alkohol, ampak benzenov obroč stabilizira stanje, ko molekula odda vodikob v proton)
- na koncu je benzil alkohol, ki je podobno kot ostali ciklični ali alifatski alkoholi zelo šibka kislina.
Kislost je seveda povezana tudi s topnostjo v polarnih topilih, zato benzojska kislina ni topna v dietil etru. Torej ta ostane v vodni fazi, ostali dve spojini se raztopita v etru. Raztopina NaHCO3 je šibka baza; ravno prav šibka, da alkohol kot šibka kislina z njo ne reagira, fenol (kot malo močnejša kislina) pa reagira.
2. podoben razlog kot zgoraj: cikloheksanol je nepolarna spojina in zelo šibka kislina, zato ne reagira z vodno raztopino NaOH. Fenol pa reagira in nastane sol, ki je topna v vodi, zato dobiš dve fazi.
1. naloga v praksi: imaš zmes teh treh raztopin (to so ponavadi visoko koncentrirane vodne raztopine, saj je težko popolnoma izolirati katero izmed teh treh spojin); ko dodaš dietil eter, se v njem raztopita fenol in alkohol, saj sta bolje topna v nepolarnih kot v polarnih topilih. tako dobiš dve plasti, v spodnji je benzojska, v zgornji pa eter & co. Potem to ločiš. Potem etrni ratopini dodaš vodno raztopino NaOH, v kateri se raztopi fenol. tako imaš spet dve plasti: v zgornji je alkohol v etru, v spodnji je natrijev fenolat, raztopljen v vodi.
Re: Kemija naloga
Hvala.... Ali lahko kako znam, kaj se v čem raztaplja? Ali se moram samo naučiti?
Tu še par primerov:
1. Ločimo benzaldehid, benzojska kislina, klorobenzen. Torej najprej raztopimo v etru, potem dodamo NaOH (torej zaradi benzojske kisline, ki gre v vodno fazo, kateri dodamo še HCl in eter.. Tu je potem v vodni fazi že konec, ali moramo še kaj?). Potem eterna faza:tu dodamo NaHSO3. Zdaj pa nwm kdo se tu raztopi in kdo ne, ter kaj nastane?
2. V čaši je raztopina anilina in toluena v diklorometanu. Zmes želimo ločiti.
Torej raztopimo v nepolarnem topilu. Potem dodamo HCl (sicer nwm kako si naj razlagam, da toluen ne reagira z raztopino HCl?).V eterno fazo gre toluen iz katerega samo odparimo eter (to smo tudi delali v šoli, in nwm kdaj sploh lahko neko stvar odparim?) V vodno fazo gre anilin, kjer je zdaj njegova sol. Potem pa dodamo mogoče NaOH, ki Cl zvleče k sebi in dobimo anilin ter NaCl?
3. Pri tej pa skoraj nič ne znam, ker verjetno ne poznam lastnosti spojin. V zmesi imamo propanon, benzen, fenol. Uporabimo lahko vodo, lij ločnik, frakcionirano destilacijo, 5% raztopina NaOH, 5% raztopina HCl. Predlagaj ločitveno shemo in ločbo ustrezno utemelji.
Aja, a mogoče najprej dam vodo, saj se v njej raztopi propanon, potem pa izparim vodo iz tega? Kako pa potem naprej ločim benzen in fenol?
Tu še par primerov:
1. Ločimo benzaldehid, benzojska kislina, klorobenzen. Torej najprej raztopimo v etru, potem dodamo NaOH (torej zaradi benzojske kisline, ki gre v vodno fazo, kateri dodamo še HCl in eter.. Tu je potem v vodni fazi že konec, ali moramo še kaj?). Potem eterna faza:tu dodamo NaHSO3. Zdaj pa nwm kdo se tu raztopi in kdo ne, ter kaj nastane?
2. V čaši je raztopina anilina in toluena v diklorometanu. Zmes želimo ločiti.
Torej raztopimo v nepolarnem topilu. Potem dodamo HCl (sicer nwm kako si naj razlagam, da toluen ne reagira z raztopino HCl?).V eterno fazo gre toluen iz katerega samo odparimo eter (to smo tudi delali v šoli, in nwm kdaj sploh lahko neko stvar odparim?) V vodno fazo gre anilin, kjer je zdaj njegova sol. Potem pa dodamo mogoče NaOH, ki Cl zvleče k sebi in dobimo anilin ter NaCl?
3. Pri tej pa skoraj nič ne znam, ker verjetno ne poznam lastnosti spojin. V zmesi imamo propanon, benzen, fenol. Uporabimo lahko vodo, lij ločnik, frakcionirano destilacijo, 5% raztopina NaOH, 5% raztopina HCl. Predlagaj ločitveno shemo in ločbo ustrezno utemelji.
Aja, a mogoče najprej dam vodo, saj se v njej raztopi propanon, potem pa izparim vodo iz tega? Kako pa potem naprej ločim benzen in fenol?
Re: Kemija naloga
glede raztapljanja: ni se treba učiti na pamet, če znaš ugotoviti, kako se obnašajo funkcionalne skupine v npr. vodni raztopini. Pri skupini -OH je vodik vezan na elektronegativen kisik, zato obstaja šibka težnja, da kisik "obdrži" elektron zase, vodik pa "odfrči" stran; posledica je šibko oddajanje protonov molekulam vode, to pa je šibka kislost. Pri skupini -COOH se zgodi nekaj podobnega, le da je ta skupina brez protona bolj stabilna kot hidroksi skupina brez protona, saj se negativen naboj lahko prerazporedi preko dveh kisikovih atomov, ki sta sosedna. Nekaj podobnega se zgodi pri fenolu, ki pa je v ionizirani obliki stabilen zaradi delokaliziranih elektronov v obroču. Eksperimentalno potrjeno je fenol po kislosti med alkoholi in karboksilnimi kislinami, pa tudi sicer je dokaj lahko razumljivo, da je šibkejša kislina kot npr. CH3COOH, saj je kisik precej bolj eletronegativen kot ogljik, posledično se naboj bolje razporedi prek dveh kisikov kot pa prek benzenovega obroča.
Skratka, poanta je, da se da veliko razložiti samo iz vezi znotraj molekul in struktur molekul; v tem primeru ni potrebno veliko učenja "na pamet".
1. v etrni fazi ostaneta benzaldehid in klorobezen. Reagira benzaldehid; NaHSO3 je bazična sol (NaOH je močna baza, H2SO3 pa srednje močna / šibka kislina). Če primerjaš kislost benzaldehida in klorobenzena, je prvi očitno bolj nagnjen k oddajanju protonov, saj se pri odstranitvi protona iz -CHO negativni naboj lahko prerazporedi okoli kisika, ki je že tako z dvojno vezjo povezan na ogljik. Pri klorobenzenu se kaj takega ne more zgoditi.
2. toluen je popolnoma nepolarna spojina (C6H5-CH3), zato tu ni nobene težnje, da bi reagiral s HCl, ki je močna kislina. Eter lahko odpariš, ker je bolj hlapen kot toluen. Zadnji sklep je vredu.
3. Najprej dodaš vodo; v vodi se raztopi samo fenol, ki je kisel, ostala sta precej nepolarna. sedaj pa ločitev benzena in propanona: gotovo bo propanon tisti, ki bo reagiral, saj je benzen izjemno nereaktiven zaradi svoje zgradbe, propanon pa po drugi strani vsebuje O, ki je z dvojno vezjo vezan na C, torej se na njem nabere precej negativnega naboja; pri pouku ste verjetno povedali o ravnovesju med ketoni in enoli - ta negativen naboj pritegne H z nekega sosednega C-ja, dobimo hidroksi skupino, zraven pa dvojno vez C-C. torej je zaradi ravnovesja z enolom (ki je alkohol) naš keton nagnjen h kislosti, zato bo reagiral z NaOH.
Skratka, poanta je, da se da veliko razložiti samo iz vezi znotraj molekul in struktur molekul; v tem primeru ni potrebno veliko učenja "na pamet".
1. v etrni fazi ostaneta benzaldehid in klorobezen. Reagira benzaldehid; NaHSO3 je bazična sol (NaOH je močna baza, H2SO3 pa srednje močna / šibka kislina). Če primerjaš kislost benzaldehida in klorobenzena, je prvi očitno bolj nagnjen k oddajanju protonov, saj se pri odstranitvi protona iz -CHO negativni naboj lahko prerazporedi okoli kisika, ki je že tako z dvojno vezjo povezan na ogljik. Pri klorobenzenu se kaj takega ne more zgoditi.
2. toluen je popolnoma nepolarna spojina (C6H5-CH3), zato tu ni nobene težnje, da bi reagiral s HCl, ki je močna kislina. Eter lahko odpariš, ker je bolj hlapen kot toluen. Zadnji sklep je vredu.
3. Najprej dodaš vodo; v vodi se raztopi samo fenol, ki je kisel, ostala sta precej nepolarna. sedaj pa ločitev benzena in propanona: gotovo bo propanon tisti, ki bo reagiral, saj je benzen izjemno nereaktiven zaradi svoje zgradbe, propanon pa po drugi strani vsebuje O, ki je z dvojno vezjo vezan na C, torej se na njem nabere precej negativnega naboja; pri pouku ste verjetno povedali o ravnovesju med ketoni in enoli - ta negativen naboj pritegne H z nekega sosednega C-ja, dobimo hidroksi skupino, zraven pa dvojno vez C-C. torej je zaradi ravnovesja z enolom (ki je alkohol) naš keton nagnjen h kislosti, zato bo reagiral z NaOH.
Re: Kemija naloga
Pozdravljeni,
Potreboval bi malo pomoči pri sledeči nalogi iz kemije, ker sem že precej pozabil.
Največ koliko molov silicijevega tetraklorida nastane iz 1 mola SiO2, 5 molov ogljika in 0,5 mola klora?
SiO2 + 2 C + 2 Cl2 -> SiCl4 + 2 CO
Dobimo maso določenih elementov in spojin reaktantov: 1mol*(28 g/mol + 2*16 g/mol) + 5mol*12 g/mol + 0,5mol*2*35,5 g/mol = 155,5 g
in produktov 170 g + 1mol*(12 g/mol + 16 g/mol) = 198 g
Zdaj maso reaktantov delim z maso SiCl4 ali kako točno?
Vem da nisem upošteval molov ki so razvidni iz urejene kemijske reakcije, vendar nevem ne kje, ne kdaj jih upoštevat. Zavedam se da rezultat ni prav, bi bil pa vesel da mi poveste kako to izračunat.
Hvala za odg
Potreboval bi malo pomoči pri sledeči nalogi iz kemije, ker sem že precej pozabil.
Največ koliko molov silicijevega tetraklorida nastane iz 1 mola SiO2, 5 molov ogljika in 0,5 mola klora?
SiO2 + 2 C + 2 Cl2 -> SiCl4 + 2 CO
Dobimo maso določenih elementov in spojin reaktantov: 1mol*(28 g/mol + 2*16 g/mol) + 5mol*12 g/mol + 0,5mol*2*35,5 g/mol = 155,5 g
in produktov 170 g + 1mol*(12 g/mol + 16 g/mol) = 198 g
Zdaj maso reaktantov delim z maso SiCl4 ali kako točno?
Vem da nisem upošteval molov ki so razvidni iz urejene kemijske reakcije, vendar nevem ne kje, ne kdaj jih upoštevat. Zavedam se da rezultat ni prav, bi bil pa vesel da mi poveste kako to izračunat.
Hvala za odg
Re: Kemija naloga
Ugotovit moras cesa najprej zmanjka... to da je podano v molih je ze idealno za tvoj racun. Ko prve zadeve zmanjka reakcija ne bo vec tekla. Potem ugotovis koliko izmed vsakega reagenta se porabi (tistega ki ga zmanjka se porabi vse, ostale pa v sorazmerju glede na reakcijo) in iz molskega razmerja v reakciji potem dobis tudi kolicino produktov.
Nikjer ne rabis nobenih molskih mas ali navadnih mas.
Nikjer ne rabis nobenih molskih mas ali navadnih mas.
Re: Kemija naloga
Samo eno praktično vprašanje pri vaji, ki jo bomo izvajali...
Ločevali bomo zmes joda, NaCl in kalcijevega karbonata. Vem, da najprej s segrevanjem jod sublimira. Kakšen bi pa bil tu najprimernejši postopek, da ujamemo pare joda (da bo čim bolj natančno), kajti moramo na koncu izračunati posamezne masne deleže snovi? Potem naprej že znam ločiti ostala dva....
Ločevali bomo zmes joda, NaCl in kalcijevega karbonata. Vem, da najprej s segrevanjem jod sublimira. Kakšen bi pa bil tu najprimernejši postopek, da ujamemo pare joda (da bo čim bolj natančno), kajti moramo na koncu izračunati posamezne masne deleže snovi? Potem naprej že znam ločiti ostala dva....
Re: Kemija naloga
Na vrh čaše, v kateri segrevaš zmes, postaviš bučko mrzle vode, da se tesno prilega; tisti del, kjer zlivaš iz čaše, lahko zamašiš z vato. jod bo potem na stenah bučke spet sublimiral v kristalčke.
Re: Kemija naloga
KAj pa če bi najprej na čašo dali urno steklo večjega premera nanj pa bučko z mrzlo vodo? Bi bil zadosten učinek? PA še to me zanima, če ni treba dati vrelnih kamenčkov zraven, ko segrevamo?
Re: Kemija naloga
vrelnih kamenčkovh mi nismo dajali zraven. glede še urnega stekla pa ne vem, ali je potem še dovolj temperaturne razlike, da bodo ravno tam začeli rasti kristalčki, ne pa kje po stena. Verjetno bi bilo tudi v redu.
Re: Kemija naloga
Prosila bi, če mi nekdo odgovori na ta vprašanja za vajo, ki jo bomo delali...
Določiti bomo morali formulo kristalohidrata. Torej najprej bomo to segrevali na vodni kopeli. Na koliko stopinj pa naj bo segreta ta vodna kopel? Oziroma z gorilnikom bomo neprestano segrevali vodo?... Potem jo sušimo na peščeni kopeli (in koliko stopinj znaša ta? in to tudi neprestanoma segrevamo spodaj z gorilnikom in čakamo?)
Zakaj sušimo kristalohidrat najprej na vodni kopeli in šele nato na peščeni kopeli? Zakaj
pustimo izpareti vodo do suhega na vodni kopeli?
Določiti bomo morali formulo kristalohidrata. Torej najprej bomo to segrevali na vodni kopeli. Na koliko stopinj pa naj bo segreta ta vodna kopel? Oziroma z gorilnikom bomo neprestano segrevali vodo?... Potem jo sušimo na peščeni kopeli (in koliko stopinj znaša ta? in to tudi neprestanoma segrevamo spodaj z gorilnikom in čakamo?)
Zakaj sušimo kristalohidrat najprej na vodni kopeli in šele nato na peščeni kopeli? Zakaj
pustimo izpareti vodo do suhega na vodni kopeli?
Re: Kemija naloga
Eno vprašanje...
Na voljo imamo 30mL 15% raztopine vodikovega peroksida. Kako bi iz te raztopine pripravili 10mL 10% raztopino vodikovega peroksida? pa mislim tako, da ne bi zapravili vse 15% raztopine, torej da je ne bi vse razredčili na 10%, ampak bi ustrezno količino izmerili v drugo čašo in prilili vodo do 10mL... Jaz ravno ne vem izračunati to količine...
Vem zračunati, če bi imela dane masne koncentracije obeh raztopin... Pa še mogoče malo nelogično vprašanje: a je gostota raztopine odvisna od tega kako zelo je koncentrirana (a torej imata raztopini vodikovega peroksida, ki imata enak volumen, a sta različno koncentrirani enako gostoto?)
Na voljo imamo 30mL 15% raztopine vodikovega peroksida. Kako bi iz te raztopine pripravili 10mL 10% raztopino vodikovega peroksida? pa mislim tako, da ne bi zapravili vse 15% raztopine, torej da je ne bi vse razredčili na 10%, ampak bi ustrezno količino izmerili v drugo čašo in prilili vodo do 10mL... Jaz ravno ne vem izračunati to količine...
Vem zračunati, če bi imela dane masne koncentracije obeh raztopin... Pa še mogoče malo nelogično vprašanje: a je gostota raztopine odvisna od tega kako zelo je koncentrirana (a torej imata raztopini vodikovega peroksida, ki imata enak volumen, a sta različno koncentrirani enako gostoto?)
Zadnjič spremenil Anya, dne 25.10.2011 17:12, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: Kemija naloga
Uh, tole vprasanje je bolj odvisno od tega kako natancno meris. Naceloma se gostota pri mesanju spreminja. Koliko je tega efekta, je odvisno od primera do primera, kar se ponavadi kar bere iz tabel, ki jih je nekdo pac izmeril. Ce skupaj zlijes dve razlicni snovi, skupni volumen ne bo vec vsota posameznih volumnov.
So pa ti efekti ponavadi zelo majhni in za primer tele naloge je bilo sigurno misljeno da predpostavljas da tega efekta ni. Torej samo izracunas koliko je cistega peroksida v prvi raztopini in potem obrnes racun in pogledas koliksen volumen raztopine bi bil, ce bi hoteli imeti 10%. Iz razlike potem izves koliko vode dodat.
So pa ti efekti ponavadi zelo majhni in za primer tele naloge je bilo sigurno misljeno da predpostavljas da tega efekta ni. Torej samo izracunas koliko je cistega peroksida v prvi raztopini in potem obrnes racun in pogledas koliksen volumen raztopine bi bil, ce bi hoteli imeti 10%. Iz razlike potem izves koliko vode dodat.