Kvarkadabra forum

Imam vprašanje iz snovi: merjenje specifične topleto kapljevini !

Imam graf odvisnosti temperature od časa vprašanje pa je kaj nam predstavlja strmina premice na tem grafu =

Ce grejes s stalno mocjo in ni izgub, je prenesena toplota premo sorazmerna s casom:
\(Q=Pt\)
Toplota se porabi za segrevanje:
\(m c (T-T_0)=Pt\)
\(T=T_0+\underbrace{\frac{P}{mc}}_{\text{strmina}}t\)

Rešujem nalogo za fiziko, pa me zanima, če stvar v celoti pravilno razumem...
NALOGA:
V valjast sod s premerom 40cm natočimo vodo 20cm visoko. Na vodi plava kocka iz stiropora ( stranica meri 20cm). Kolikšno delo opravimo, ko kocko potopimo do dna?

Naloge sem se lotil tako da sem izračunal spremembo potencialne energije vode, ko potopimo:
1. ko kocko potopimo do roba dvignemo 8kg vode ( A = 5J)
2. ko kocko potopimo do dna zopet dvignemo 8kg vode ( A = 5J)
plus na koncu sem upošteval še silo vzgona* pot in sem tako dobil 10,16J za celotno porabljeno energijo... prosil bi za komentar in kakšen drug način reševanja, kakšno formulo... hvala že v naprej...

Ali resujes samo z energijami ali pa samo s silami. Vzgon je ravno posledica spremembe potencialne energije in ga ne smes steti dvakrat.

hvala =)

Nekaj naloga, če bi se dalo komu rešit (1. letnik gimnazije), nič težkega samo da preverim rešitve









Hvala

Če bi se do danes dalo 6. iz 1.-ga lista, cel 3. list in 4

Mi nismo tukaj da na ukaz resujemo naloge, ce imas problem vprasaj, nihce ti pa ne bo resil 4 listov nalog.

Aniviller napisal/-a:Mi nismo tukaj da na ukaz resujemo naloge, ce imas problem vprasaj, nihce ti pa ne bo resil 4 listov nalog.

Ja, sej to razumem. Se opravičujem, ampak mislil sem da vi take naloge z lahkoto resite zato sem dal vse gor, čeprav sem jih že veliko rešil. Res pa imam težavo (bi prosil za pomoč) z 1., 3., in 4., na predzadnjem listu in 4. na zadnjem listu. Se opravičujem še enkrat.

En mali problemček.

stiri nabiti delci(z istim nabojem) so razporjeni v oglišča kvadrata(s stranico L), pravokotno na ta kvadrat narišemo os, ki poteka skozi središče kvadrata. Na to os, na razdaljo x damo nasprotno nabit delec, z maso m. Kolikšna je hitrost delca ko preleti središče kvadrata?

torej dv=a dt

a=F/m, F je električna sila(pač 4x e1e2/4*pi* epsilon0* sqrt((L/2)^2+x^2).

Kako pa naprej. A je pravilno, da izrazimo v=dx/dt, dt=dx/v, vržemo v prvo enačbo

vdv=adx in integriramo oboje?

Lahko tako ja ampak ni potrebno ker gres lahko z razliko potencialnih energij. Aja, pa za silo moras seveda upostevat da je vektor (in izrazit "z" komponento). Izraz je torej Fz=e1 r2/4pi eps0 * z/r^3 (r=sqrt(...)).

Mene pa zanima če ima kdo kaki link kjer se razpravljali od maxwellovih enačbah in primer uporabe za vsako enačbo Lahko v slo, ang jeziku.

Imam težavo z nalogo in sicer:
Dva vozička peljeta drug proti drugemu. Po trku, pri katerem gre 50% Wk v Wn, imata enaki hitrosti v nasprotnih smereh. Masa prvega vozička je m = 40kg in je imel pred trkom hitrost v = 10 m/s. Masa drugaga vozička je m = 50kg. Kolikšna je končna hitrost vozičkov?

Lotim pa se takole:
Glede na to da imata po odboju enaki hitrosti, imata tudi kinetično energijo na začetku enako. Iz tega dobim hitrost drugega vozička na začetku, ki je 8,94 m/s. Nato začetni kinetični energiji delim z 2 in vstavim podatke za maso in enaki hitrosti, dobim končno hitrost 6,6 m/s. Vendar pa naj bi bila prava rešitev 5,9 m/s...
že v naprej hvala za pomoč...

akaX napisal/-a:Imam težavo z nalogo in sicer:
Dva vozička peljeta drug proti drugemu. Po trku, pri katerem gre 50% Wk v Wn, imata enaki hitrosti v nasprotnih smereh. Masa prvega vozička je m = 40kg in je imel pred trkom hitrost v = 10 m/s. Masa drugaga vozička je m = 50kg. Kolikšna je končna hitrost vozičkov?

Lotim pa se takole:
Glede na to da imata po odboju enaki hitrosti, imata tudi kinetično energijo na začetku enako. Iz tega dobim hitrost drugega vozička na začetku, ki je 8,94 m/s. Nato začetni kinetični energiji delim z 2 in vstavim podatke za maso in enaki hitrosti, dobim končno hitrost 6,6 m/s. Vendar pa naj bi bila prava rešitev 5,9 m/s...
že v naprej hvala za pomoč...

To sploh ni res. Enakost koncnih hitrosti sama po sebi ne pove nic o kineticni energiji. Najbolje je, da kar zapises obe enacbi in ju resis.

Ohranitev gibalne kolicine:
\(m_1 v_1-m_2 v_2=-m_1 v_k+m_2 v_k\)
(odlocil sem se da bodo hitrosti pozitivne kolicine, torej so minusi tam kjer je smer v levo)

Ohranitev kineticne energije:
\(\frac12(m_1 v_1^2+m_2 v_2^2)=m_1 v_k^2+m_2 v_k^2\)
Polovicka nakazuje da je koncna kineticna energija polovica zacetne.

Podano imas vse razen \(v_2\) in \(v_k\), kar brez tezav dobis iz tega sistema enacb.

Najlepša hvala Aniviller, trenutno pa imam še eno težavo, naloga pa je naslednja:
V jeklenki ja zaprt dušik pri tlaku 150 barov in temperaturi okolice. Jeklenko na hitro odpremo, tako da se tlek v njej zmanjša na 80 barov, in jo nato spet zapremo. Kolikšen tlak se ustali v jeklenki, ko dušik spet doseže temperaturo okolice? Za koliko se notranja energija plina v jeklenki ob koncu poiskusa razlikuje od vrednosti pred začetkom poiskusa? Razmerje specifičnih toplot za dušik je kapa = 1,4.

Naloge sem se lotil tako, da imamo na začetku izentropno spremembo plina. T = T" (p/p")^((kapa - 1)/kapa)... za tempetaturo okolice sem vzel 20°C in tako dobil da ima po koncu poiskusa plin temperaturo za 48° nižjo se pravi -28°C iz tega sem dobil, da je tlak po izenačitvi 96bar, to se tudi ujema z rešitvijo, nevem pa kako bi se lotil naloge naprej za Wn.

Hvala za pomoč...